Svetopisemska besedila lahko vzbudijo različne občutke in nas spomnijo na življenjske dogodke. Ob zgornjih dveh vrsticah iz Razodetja pomislim na dve temi.

Prvič, Bog želi večno prebivati med nami. V nasprotju z današnjim časom so bili domovi v svetopisemskih časih običajno povezani z delovnim mestom. Tesarji, krojači ali izdelovalci šotorov so imeli svojo delavnico v šotoru ali na svojem domu. Kdor je živel v takšnem domu, je imel vpogled v delo stanovalcev. Domnevamo lahko, da je Bog z gradnjo templja, v katerem je želel živeti in delati, želel predstaviti tudi sebe in svoje delo, ki se je glasilo: ”Odpravljam vaše dolgove, spravljam se z vami.” To so simbolizirali predmeti in obredi, najprej v shodnem šotoru in pozneje v templju. Sprava je dosegla vrhunec na veliki letni dan sprave (3 Mz 16). Temu je sledil teden dni trajajoč praznik veselja, tako imenovani praznik šotorov.

Druga tema, ki me gane, je spomin iz otroštva. Dobil sem majhen tricikel in siv plašček. Ponosno sem si oblekel plašček in se odpeljal s triciklom – in padel. Zaradi šoka in bolečine ob udarjenem kolenu in krvi na novem plaščku sem začel jokati. Mama me je vzela v naročje, iz predpasnika potegnila robček, mi obrisala solze in me pomirila. Postopoma so se solze posušile in zlo tega sveta ni bilo več tako oprijemljivo – ublažila ga je mamina ljubezen. Ta skrbna in tolažilna podoba se mi vedno znova vrača v misli, ko berem to besedilo. Še vedno prizadet zaradi vsega trpljenja in bolečine na svetu pomislim, da me bo Bog vzel v naročje, mi obrisal solze in mi povedal, da je zdaj spet vse dobro.

Hvala ti, veliki Bog, da me držiš v naročju in mi kažeš, kaj vse si naredil in boš naredil zame.

Albert Przykopanski

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024