10. junij
Žena enega izmed preroških sinov je vpila k Elizeju in rekla: ”Tvoj služabnik, moj mož, je umrl in ti veš, da se je tvoj služabnik bal Gospoda. Prišel pa je upnik, da bi si moja sinova vzel za sužnja.”
Druga knjiga kraljev 4,1
Petkratna katastrofa. Mož je umrl. Družina je v dolgovih, ker hranitelja ni več. Osebno žalovanje za ljubljeno osebo stopnjujejo skrbi o finančnem preživetju. Zdaj na njih pritiska še posojilodajalec. Neplačnici ne grozi z razlastitvijo – veliko huje: njena sinova želi prodati za sužnja! Ženska se boji za svoja fanta. Kdo ve, kaj bo z njima naredil lastnik sužnjev? Poleg tega bi z izgubo sinov izgubila tudi svojo prihodnost. Kdo bo skrbel zanjo, ko bo stara in šibka?
Toda ta ženska ve, da lahko dobi pomoč pri Jahveju. Njen mož je bil zvest sledilec pravega Boga, in sicer v času, ko to ni bilo le nenavadno, temveč tudi življenjsko nevarno, v severnem izraelskem kraljestvu je bilo namreč razširjeno malikovanje. Ali je skrivaj dvomila o Božji dobroti? Ali je Boga vprašala: ”Ali res nisi mogel zaščititi mojega moža? In mene in otroka? Ali se je naša zvestoba sploh izplačala?” Toda takšna vprašanja ji niso preprečila poiskati pomoč tam, kjer jo bo zagotovo našla: pri Elizeju, glasniku in predstavniku resničnega in živega Boga. Ni prosila zaman. Elizej je bil takoj pripravljen. Ni mu bilo treba vprašati Boga: ”Ali naj pomagam tej vdovi v tvojem imenu ali imaš drug načrt? Ali naj sinova pahnejo v suženjstvo kot Jožefa, ki je v Egiptu dosegel velike stvari?” Ne; Elizej je bil povsem prepričan, da bo Bog neposredno posredoval. Morda se je spomnil preroka Elija, ki so mu med sušo krokarji priskrbeli meso in kruh pri potoku Keritu. In ko je voda v strugi presahnila, je Elija našel zatočišče pri vdovi. Rešil je njo in njenega sina ter se po Božjem čudežu tudi sam nasitil.
Bog je naš oskrbovalec. Skrbi za naše duhovne in telesne potrebe. Kakšen dar!
Sylvia Renz
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024