Zdi se, da Janez že precej časa pred svojo smrtjo ni dvomil, da je Jezus Mesija. Obstajajo pa tudi druga besedila, na primer Evangelij po Mateju 11,3, ko se je na Jezusa obrnil z vprašanjem: ”Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?” Tu je Janez Krstnik dvomil. Med tema dvema izjavama ni minilo veliko časa.

Kako je s teboj in menoj? Vedno znova se spopadam z vprašanjem, ali je to, v kar verjamem, res prav. V trenutkih šibkosti me prevevajo vprašanja, kot so: Ali Bog res obstaja? In če obstaja, zakaj ne posreduje takoj, ko doživljam hudo nevihto in me je strah? Zakaj ne ustavi vsega trpljenja in nesreč, ki se dogajajo v svetu?

Nato se vprašam, zakaj ne morem preprosto zaupati, da me bo vera vedno nosila. Da, dvomi so nadležni, vendar nam tudi pomagajo, da ne verjamemo naivno vsem in vsemu.

Tisti, ki začnejo dvomiti, nimajo moči, da zberejo novega poguma. Vera še vedno obstaja, vendar leži v temi ter v tistem trenutku ni kaj dosti prepoznavna in oprijemljiva. Zato se spremeni v dvom. Vsakdo kdaj podvomi – ker je zaradi slabih izkušenj postal skeptičen ali ker se mu zdi nesmiselno verjeti v nekaj, kar ni neposredno vidno. V vsakdanjem življenju se večinoma zanašamo na dejstva, na preverljivo znanje. Po drugi strani pa vera postavlja pod vprašaj logiko in razum, vendar ni njuno nasprotje. Vera je svojevrstno področje, pri katerem ne gre za to, da bi bili prepričani o verskih dogmah ali imeli znanje o dejstvih določene veroizpovedi, temveč za to, da zaupamo v Boga; da smo blizu Bogu in v tej bližini najdemo njegove odgovore na življenjska vprašanja.

Dvomi so pomembni za pridobivanje novih spoznanj in izkušenj. Kdor dvomi, ve, da je še vedno prostor za rast vere in zaupanja. Četudi se nam včasih zdi tako, pa v svojih dvomih nismo sami.

Gerhard Mellert

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024