Zelo sva se veselila osmih dni ob reki Mozeli. Toda najini načrti so se kmalu porušili. Drugi dan okoli 16. ure so kamp prikolice odvlekli proč od reke in nam svetovali, naj se pripravimo za odhod. ”Bolje je spakirati zdaj v miru kot na vrat na nos sredi noči,” je bil naš moto.

Tako sva zapustila dolino Mozele. Po eni uri je začelo deževati in kmalu so brisalci vetrobranskega stekla delati s polno močjo. Na cestišču so nastajale luže vode, prehitevajoči avtomobili pa so nas zalili s toliko vode, da sva vozila na slepo. Močan naliv naju je spremljal več ur; zadnje meglenke avtomobilov pred nama so bile komaj vidne. Prometni radio je sporočil, da so odseki avtoceste, ki sva jih pravkar prevozila, zaprti zaradi poplav, podora ali porušitve nasipov. Čeprav sva vozila sredi območja nesreče, sva se počutila varno. Tistega dne sva besede iz 91. psalma doživela bolj močno kot kdaj prej.

Po drugi strani pa se, ko nam gre vse dobro, le redko zavedamo, da nas Bog varuje. Skoraj nikoli ne pomislimo ali začutimo, da je Bog obljubil, da bo po svojih angelih skrbel za nas. Včasih so potrebne tako ekstremne situacije, kot je bila naša nevarna vožnja po avtocesti, da se ponovno zavemo besed iz zgoraj navedene svetopisemske vrstice. Ko smo izpostavljeni naravnim silam ali drugim nesrečam, kot je na primer vojna, se hitro pokažejo meje človeških sposobnosti, saj smo nemočni proti dogajanju okoli nas. Ne moremo predvideti niti bližnje prihodnosti ali poskrbeti za lastno varnost.

Bog je obljubil, da bo poskrbel za nas tako v skrajnih razmerah kot tudi v običajnem vsakdanjem življenju in da bo svoje angele pooblastil, da nas varujejo. Najino enourno potovanje z avtomobilom niso zaznamovala srečna naključja, temveč Božja skrb, in tudi naše običajno vsakdanje življenje je pod njegovo zaščito ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne. Hvala ti, Oče!

Heinz-Ewald Gattmann

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024