1. december
Slavil bom Gospoda ob vsakem času, njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.
Psalm 34,2
Ne maram zime. Ker delam v vrtcu, to pomeni, da pogosto dve uri preživim zunaj. Začnem zmrzovati in hrepeneti po poletju. Hladno in mokro vreme mi poslabša razpoloženje in sprašujem se, kdo si je lahko zamislil kaj takega.
Nekega dne, ko sem zmrzovala, sem pomislila na vrstico iz Psalma 34: ”Slavil bom Gospoda ob vsakem času.” Hitro dosežem svoje meje. Ne morem hvaliti Boga in mu biti hvaležna, ko me zebe. Prav tako tega ne zmorem, ko gredo stvari v mojem življenju narobe ali ko sem jezna zaradi trenutnega položaja.
Kljub temu me ta misel nagovarja, naj ne gledam na svoje razočaranje, bolečino ali udobje, ampak naj hvalim Boga. Hvaljenje se začne z majhnimi stvarmi v vsakdanjem življenju. Verjamem, da brezpogojno hvaljenje in zahvaljevanje prinašata pozitivne spremembe. Moj odnos z Bogom se poglobi. Dobim drugačno perspektivo.
Po službi se, še vedno premražena, a s pozitivnimi mislimi, usedem na avtobus. Nenadoma se zavem, kaj lahko naredi sprememba perspektive. Med vožnjo skozi mesto opazim osvetljena in praznično okrašena okna, ki ustvarjajo značilno adventno vzdušje. Vidim velbe, okenske slike in sveče ter začnem uživati v prazničnem času. Kmalu bom doma, kjer je toplo in prijetno. Nič se ni spremenilo okoli mene. Zima je še vedno hladna, vendar ima tudi svoje lepe strani. To zdaj veliko bolje prepoznam.
Lea Mareen Hauschild
Odprite vrata na široko, odprite vrata na široko.
Gospod slave prihaja,
Kralj vseh kraljestev,
Odrešenik vse zemlje,
ki s seboj prinaša odrešenje in življenje.
Zato vriskajte, z veseljem pojte:
Hvaljen naj bo moj Bog. (Gs 225)
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024

