V pismih in čestitkah ob mojem 93. rojstnem dnevu mi je več ljudi zaželelo, da bi še dolgo služil Bogu. Vedeli so, da sem tudi po upokojitvi skoraj vsako soboto oznanjal veselo novico o Jezusu. Toda letos sem se moral odpovedati vožnji. Moj vid se je močno poslabšal. Zdaj ne morem več pridigati. Po 70 letih ne morem več opravljati te službe. Edino, kar mi je ostalo, tako kakor Ani, je služba molitve.

Bog nas v svoji besedi vedno znova vabi k molitvi. To je bila tudi Jezusova zadnja služba. Velikoduhovniška molitev v 17. poglavju Evangelija po Janezu je Jezusova mogočna priprošnja za vse, ki verujejo vanj. Tudi apostol Pavel v vseh svojih pismih piše, da nenehno moli za svoje sestre in brate v vseh cerkvah. Vernikom v Efezu je na primer napisal: “Zato upogibam svoja kolena pred Očetom, po katerem se imenuje vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji /…/. Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti” (Ef 3,14.15.17–19).

Vodja organizacije Odprta vrata (Open Doors) je na vprašanje, kaj lahko ta organizacija naredi za preganjane kristjane, odgovoril: “Kristjani v Severni Koreji imajo samo eno željo: da bi molili zanje, da vztrajajo v svoji veri in ne obupajo.”

Ko sem pred kratkim nekomu napisal, da molim zanj, mi je v zahvalnem pismu povedal o svoji materi. Do konca življenja je vsak dan molila za svojih pet otrok in njihove zakonce, dvanajst vnukov in šest pravnukov!

Tako sem ljudem, ki so mi poslali čestitke, povedal, da ne morem več služiti s pridigami, temveč toliko bolj z molitvijo in priprošnjami, da bi Bog okrepil našo vero in bi ostali na poti življenja do njegovega prihoda.

Joachim Hildebrandt

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022