Iz svoje zbirke citatov bom podelil nekaj tistih, ki so mi dali misliti. ”Blagor tistemu, ki nima kaj za povedati, a kljub temu molči. Blagor tistemu, ki nima kaj skriti, pa vendar ne pove vsega.” Pogosto ni lahko ločiti enega od drugega. In včasih bi na svetu naredili veliko dobrega, če bi preprosto molčali. ”Večine trpljenja, ki ga ljudje prestajajo, ne povzročijo roke ali orožje, temveč usta.” Grobo povedano: vsako jutro in vsak večer vstavimo zobno ščetko v najbolj ubijalsko orodje v zgodovini sveta.

Jakob pravi, da lahko jezik naredi mogočne stvari. Naučili smo se ukrotiti divje živali in si jih podvreči, vendar svojega jezika pogosto ne moremo ukrotiti. Beseda je lahko smerokaz ali stop znak, ključ ali ključavnica, obliž za rano ali klofuta, goreča vžigalica v temi ali vetrič, ki jo ugasne. Beseda, izrečena ob pravem času, lahko pomaga, poveže ali odžene strah.

Neka pesem pravi: ”Nauči me tehtati besede, preden jih jezik izreče. Zelo mi je mar, saj jih veter ne bo kar tako odpihnil” (Christliches Vergißmeinnicht, 1916). Kolikokrat sem po pogovoru pomislil: Zakaj sem moral to reči tako? Ali nisem mogel biti tiho? Kolikokrat sem ob napačnem času rekel pravo stvar in obratno? Bolje bi bilo, da bi svoje misli zadržal zase, namesto da sem jih izrekel. Jezik se uporablja za hvaljenje Boga in žaljenje človeka. Iz istih ust prihajajo blagoslovi in prekletstva. Kako pogosto drug drugega prizadenemo z besedami, ki so preglasne, grde in zlobne, z besedami, ki jih izrečemo nekomu za hrbtom? Besede lahko povzročijo bolečino. Ste to že kdaj občutili? Kaj pa spodbudne, ljubeče besede? Danes je dober dan, da izrečemo takšne besede.

”S svojo milostjo moj jezik vedno nadzoruj. Sicer bo hitro nastala škoda, jaz pa, lahkomiselnež, tega še opazil ne bi” (WLG 284).

Gerhard Mellert

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022