V začetku aprila 2020, ko pišem te vrstice, smo sredi krize koronavirusa. Trenutno doživljamo drugačno plat vsakdanjega življenja. Ne smemo se udeleževati cerkvenih obredov, hoditi v službo ali sploh delati. Nenadoma se zavem, kako so se morali počutiti gobavci v svetopisemskem času. Vlada panika, beseda “rizična skupina” je na ustnicah vseh. Kupiš lahko le najnujnejše in celo v supermarketih vlada čudno vzdušje. V takšnih razmerah je težko živeti normalno življenje. Danes ljudje nosijo obrazne maske in so opremljeni z dezinfekcijskimi sredstvi. Skušajo se izogniti okužbi z nevarnim virusom. Tako kot takrat. Gobavcem Jezusovega časa so prepovedali vstop v vasi in mesta, ker so se ljudje bali, da bi se okužili. Vsi so se izogibali teh ljudi.

Obstajale so in še vedno obstajajo tudi druge zelo nalezljive bolezni, ki so terjale veliko življenj. V srednjem veku je vladala kuga, vendar je premagana. Aids se je pojavil ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja, toda o njem skoraj nihče več ne govori. Kaj pa greh, ta tumor, ta kuga, ta izjemno nalezljiva bolezen, ki se je pojavila že v raju in obstaja še danes? Kako ravnati z okuženimi ljudmi ali tistimi, ki so bili v stiku s to boleznijo? Pravzaprav jo imamo vsi, vendar razlikujemo med morilci, lažnivci, prešuštniki in tatovi. Po našem mnenju je nekdo, ki krši zapoved o soboti, drugačen grešnik kot tisti, ki ne spoštuje očeta in matere. Grehe ocenjujemo in razvrščamo.

Kako je Jezus ravnal z grešniki? Tako kot je ravnal z drugimi bolnimi. Ozdravil jih je in jim odpustil grehe. Bil je v stiku z njimi in jih vodil nazaj v družbo. Zaheja, Marijo Magdaleno, razbojnika na križu, Petra … Jezus sovraži greh, vendar ljubi grešnika. Zato bi si morali tudi mi prizadevati prepoznati osebo, ki se skriva za grehi. To pomeni, da se z njo srečamo na enakopravni ravni in ne kot sodniki. Naj nam Bog da modrost in daljnovidnost, da bomo to zmogli!

Holger Hentschke

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022