8. avgust
Odrekel sem vam tudi dež, ko so bili še trije meseci do žetve; če sem dal deževati nad enim mestom, nad drugim mestom nisem dal deževati; eno polje je dobilo dež, in polje, ki ni dobilo dežja, se je posušilo.
Amos 4,7
V naši zahodni družbi se nam voda zdi samoumevna. Čeprav proizvajalci mineralne vode tega ne vidijo vedno tako, imamo v večini nemških regij celo privilegij, da lahko pijemo zelo kakovostno vodo neposredno iz pipe. Po podatkih Zvezne agencije za okolje človek v Nemčiji v gospodinjstvu porabi povprečno 121 litrov vode na dan. Vendar pa je še ena količina, na katero pogosto niti ne pomislimo. Vsakdo posredno porabi še dodatnih 3900 litrov vode na dan za proizvodnjo potrošniških izdelkov.
Položaj ljudi v Svetem pismu je bil zelo drugačen. Zanje je bila voda neprecenljiv Božji blagoslov. Dober primer tega sta zgodnji in pozni dež, ki sta bila potrebna za dobro letino na Vzhodu. Dobra letina pa je bila seveda izjemnega pomena za življenje in preživetje. Tako kot danes je tudi takrat voda dajala življenje, vendar se njenega pomena verjetno ne zavedamo več. Danes dragoceno vodo na območjih, kjer je primanjkuje, zapravljamo tudi tako, da kupujemo vrtnice iz Afrike ali poceni oblačila. Če se želite poučiti o obsegu porabe vode, priporočam ogled spletne strani www.waterfootprint.org.
Zanimivo se je vprašati: Če sta dež in pitna voda Božji blagoslov, vendar s svojim načinom življenja povzročamo, da je voda dostopna le vsakemu desetemu človeku na svetu, ali nismo potemtakem mi tisti, ki ljudem kratimo del Božjega blagoslova? Kaj lahko naredimo, da bi ljudem po svetu olajšali dostop ne le do Jezusove žive vode (Jn 4), temveč tudi do čiste pitne vode?
Filip Kapusta
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022