7. maj
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.
Evangelij po Mateju 11,28
Čeprav se te besede slišijo še tako vabljivo, v njih najdemo tiho namigovanje. Od kod namreč Jezusu zamisel, da smo “utrujeni in obteženi”? Morda nam bo pri tem pomagal kratek razmislek o našem življenju. Izkušnje nas učijo, da je biti kriv del ekonomije življenja. Nihče se ni rodil popoln. Za to obstaja očitna razlaga. Človek je hkrati individualno in skupnostno bitje. Da bi postal in ostal človek, je vse življenje odvisen od drugih, ne da bi se odpovedal svoji osebnosti, ne glede na to ali je kompatibilen s svojim bližnjim ali ne. Zato se v srečanju posameznikov že po naravi skriva nevarnost nesporazumov, trenj, sporov in poškodb. Ljudi nenehno opominjamo: “Na svetu nisi sam.” Zaradi tega nismo le krivi, temveč se zmanjšuje tudi naša svoboda.
Jezus je v Evangeliju po Janezu izpostavil povezavo med krivdo in izgubo svobode: “Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: ‘Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. /…/ Resnično, resnično, povem vam: Vsak, kdor dela greh, je suženj greha. /…/ Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni'” (Jn 8,31.32.34.36).
Nezaslišana ponudba evangelija je, da odpuščanje osvobaja. Pozitivni učinki te izkušnje niso omejeni na trenutno olajšanje, temveč imajo trajen vpliv na naše sobivanje z drugimi, saj nas v bistvu pošiljajo v “šolo odpuščanja in sprave”, da lahko spet postanemo skladni ali združljivi.
Zaradi ponotranjene kulture odpuščanja in sprave je v večini sporov tudi upravičeno upanje, da se bomo na koncu krize lahko znova podali na skupno pot. Zaupanje v to možnost prinaša svobodo. To je hkrati sprijaznjenje s preteklostjo, zdravljenje spominov in balzam za dušo.
Thomas Domanyi
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022