Življenje zadnjega izraelskega sodnika Samuela je bilo polno napetosti. Njegova mama Ana je goreče molila za sina in Bog je izpolnil njeno željo. Ko je bila njena molitev uslišana, je Ana izpolnila svojo zaobljubo in sina posvetila Bogu. Pripeljala ga je v svetišče k velikemu duhovniku Eliju in Samuel je zrastel v junaškega moža vere.

Pozneje je imelo izraelsko ljudstvo slabe izkušnje z Elijevimi in Samuelovimi sinovi. Bili so pravo nasprotje svojih očetov: sebični in pokvarjeni. Zato se je Izrael primerjal z okoliškimi narodi in se obrnil na Samuela: “Rekli so mu: ‘Glej, ti si se postaral, tvoja sinova pa ne hodita po tvojih poteh. Zdaj nam postavi kralja, da nam bo sodil, kakor je pri vseh narodih!’ V Samuelovih očeh pa je bila slaba ta beseda, ko so rekli: ‘Daj nam kralja, da nam bo sodil!’ In Samuel je molil h Gospodu. Gospod pa je rekel Samuelu: ‘Poslušaj glas ljudstva v vsem, kar ti porečejo, saj niso zavrgli tebe, ampak mene so zavrgli, naj ne bom kralj nad njimi'” (1 Sam 8,5–7).

Samuel je ubogal Gospoda. Izraelskemu ljudstvu je predstavil posledice njihove odločitve: kralji bodo izkoriščali ljudstvo ter kopičili bogastvo in oblast. To se je tudi zgodilo. Ljudstvo je godrnjalo zlasti po vladavini kralja Salomona. Posledica je bila razdelitev izraelskega kraljestva (926 pr. n. št.). Po vladanju številnih kraljev je bilo severno izraelsko kraljestvo leta 722 pr. n. št. odpeljano v asirsko ujetništvo. Južno judovsko kraljestvo je bilo leta 587 pr. n. št. odpeljano v babilonsko ujetništvo. Čeprav se je ljudstvo delno vrnilo iz ujetništva, preostanek zgodbe ni bil srečen.

V Svetem pismu je veliko primerov, ko je Bog popustil ljudem. Božje popuščanje nikoli ni boljša rešitev za naše težave bodisi v zgodovini narodov bodisi v osebnem življenju. Dovolimo, da se v našem življenju uresniči Božja volja, in mu zaupajmo, četudi bomo morali hoditi po ozki poti.

Eberhard Schulze

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022