Približno 4000 let pozneje, 6. marca 2021, so se predstavniki glavnih svetovnih verstev in delegati različnih krščanskih veroizpovedi zbrali na ravnici blizu ruševin citadele Ur v Kaldeji na medverskem srečanju s papežem Frančiškom. S tem zgodovinskim potovanjem v Irak je Frančišek uresničil romanje v kraj, od koder se je Abraham na Božji ukaz odpravil v obljubljeno deželo. Predsednik vlade Mustafa al-Kasimi je 6. marec razglasil za “nacionalni dan strpnosti” v Iraku.

Vse glavne svetovne religije – judovstvo, krščanstvo in islam – upravičeno štejejo Abrahama za svojega prednika. Kot taki smo del iste skupine vernikov, ki si z Abrahamom delijo verske korenine. Frančišek je v svojem nagovoru predstavnikom religij poudaril, da današnji verniki še vedno lahko vidijo “obljubljene zvezde”, ki jih je Abraham gledal pred tisočletji.

“Torej so vsi tisti, ki verujejo in se povsem zanašajo na Boga, pravi Abrahamovi otroci,” piše apostol Pavel svojim krščanskim bratom in sestram (Gal 3,7 ŽNZ). Tudi kristjani smo torej povezani s to veliko Abrahamovo družino in smo deležni zvezd obljube, ki so se svetlikale v betlehemski zvezdi, ki je pred 2000 leti naznanila rojstvo Odrešenika. Modreci iz Iraka so takrat oznanili: “Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit” (Mt 2,2).

Če bo nebo nocoj jasno, bomo tudi mi lahko opazovali zvezde Božje obljube Abrahamu. Abrahamov Bog, ki je tudi naš Bog, že 6000 let izpolnjuje svoje obljube. “Ti pa, /…/ potomec Abrahama /…/, ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti” (Iz 41,8.10).

Heidemarie Klingeberg

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022