Kakšno vprašanje! Mož je že 38 let trpel za neozdravljivo boleznijo in ležal negiben ob kopeli Betesda v Jeruzalemu. V tistem času je na tem kraju “ležalo veliko bolnikov: slepih, hromih in sušičnih” (v. 3–4) v upanju na čudežno ozdravitev. Ta človek je bil 38 let odvisen od pomoči drugih in je bil eden od prejemnikov miloščine v mestu. Ljudje so ga pomilovali in ga verjetno niso jemali zelo resno. Na prvi pogled se zdi nenavadno, da ga je Jezus vprašal, ali želi ozdraveti.

Na drugi pogled pa je to vprašanje upravičeno. Ozdravitev od bolezni, ki je oblikovala človekovo življenje, bo prinesla velike spremembe. Ozdravljena oseba se mora nenadoma postaviti na lastne noge, saj je sposobna prevzeti odgovornost zase. Zdaj lahko opravlja plačano delo, lažje se spet druži z ljudmi in bolj kot prej je dolžna vzdrževati odnose – skratka, zdaj mora tudi dajati, ne le jemati.

Tisti, ki so deležni pozornosti in skrbi drugih, so v nevarnosti, da se je tako navadijo, da bodo težko živeli samostojno, in si tega globoko v sebi ne želijo več.

Jezus s svojo ponudbo ozdravljenja dolgoletnega bolnika ni želel pahniti v situacijo, ki bi ga preobremenila. Zato ga je pred dejanjem ozdravljenja vprašal, ali si res želi biti zdrav. Iz njegovega odgovora je razvidno, da si je želel ozdraveti (v. 7), in tako se je tudi zgodilo. Moški je imel možnost izbire in se je odločil za življenje brez bolezni, za življenje odgovornosti. Jezus ga je opomnil, naj dobro ravna s pridobljeno svobodo, da se mu “ne zgodi kaj hujšega” od njegovega dolgoletnega trpljenja (v. 14).

Najhuje, kar se nam lahko zgodi, ni bolezen, temveč izguba vere in gotovosti, da smo Božji otroci. Zato je v Svetem pismu zapisana obljuba, ki velja tudi za nas: “Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi” (Gal 3,26). Teh besed se lahko oklenemo v zdravju in bolezni.

Thomas Lobitz

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Prevod dela: Andachtsbuch 2022