5.marec
Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika.
Evangelij po Marku 7,32.33
Med korono ta gluhonemi moški ne bi imel nobenih možnosti. Pravilo je namreč bilo: čim manj telesnih stikov! Obstajala so jasna pravila vedenja: ohranjajte razdaljo 1,5 m, ne izzivajte kapljične okužbe, plačujte brezstično, po možnosti se ničesar ne dotikajte in pogosto si umivajte roke!
Tveganje okužbe je obstajalo že v Jezusovem času. Pravila o karanteni za gobavce so bila zelo smiselna, a kljub temu večkrat beremo, da se je Jezus dotaknil ljudi, ko jih je ozdravljal. Ni šlo za neposreden stik, ali za nekakšen pretok moči, ki bi povzročil čudež. Šlo je za vero bolnikov na eni strani in božansko moč na drugi. V evangelijih piše, da je Jezus z velike razdalje ozdravil služabnika rimskega stotnika, ki je bolan ležal doma. Jezus je nato govoril o močni veri tega pogana. Jezus lahko vedno pomaga vsakomur, tako ali drugače. To velja še danes.
Mislim, da je vsakdo med pandemijo občutil, kaj v nas sproži razdalja. Nekaj nam je manjkalo in še bolj smo se zavedali, kako pomembna je človeška bližina. Le v neposredni bližini doživljamo verbalno in neverbalno komunikacijo v polnem obsegu. Takrat se aktivirajo vsa naša čutila. Vidimo, slišimo, vohamo, otipamo, občutimo in zaznavamo celotno osebo.
Dotakne se me misel, da nas Jezus ni odrešil na daljavo. Njegova pomoč ni podobna pomoči po telefonski liniji ali računalniško ustvarjenim glasovnim sporočilom. Ne, Jezus je postal popolnoma človek, da bi nam bil čim bližje. Prišel je, da bi živel med nami. Pozna vse vidike človeškega bivanja, tudi nasilno smrt. Ta Jezus pozna tudi tebe in ti je pogosto bližje, kot si misliš. Kaj nam torej preprečuje, da bi vsak dan iskali njegovo bližino?
Bernhard Stroh
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022