4. oktober
Slávi, moja duša, Gospoda, ne pozabljaj nobene njegovih dobrot!
Psalm 103,2 (EKU)
Tipično vsakdanje življenje nas hitro prevzame in postaja vse bolj nepregledno. Naš čas je zaseden in osebno molitev ter proučevanje je težko umestiti v vsakdan. Rokovnik je prenatrpan in vedno se pojavi kaj novega.
Kdo se še ni srečal s takšno situacijo? Priznati moram, da mi je vse preveč znana. Danes bi z vami rada delila zgodbo, ki sem jo pred kratkim prebrala in mi je pokazala izhod iz tega.
Zgodba govori o moškem, ki ob koncu vsakega dneva ni vedel, za kaj bi moral biti hvaležen in česa bi se moral veseliti, čeprav je čez dan trdo garal. Zvečer je vedno težje zaspal, zato je poskušal najti rešitev za svojo težavo. Odločil se je, da si bo naslednji dan v desni žep hlač dal pest fižola. Ko se je čez dan zgodilo kaj, za kar je bil hvaležen ali česar se je razveselil, je preselil en fižolček iz desnega v levi žep. Ko je zvečer preštel fižol v levem hlačnem žepu, se je spomnil vsakega trenutka hvaležnosti in veselja tistega dne.
Ni nujno, da vsak dan prestavljamo fižolčke iz desnega v levi žep. Vendar nam ta zgodba kaže, da moramo biti Bogu hvaležni za najmanjše in najpreprostejše stvari v življenju. Pa naj bo to nasmeh sodelavca med napornim delovnim dnem, topel obrok ali hiša oziroma stanovanje, kjer lahko varno spimo. Če Boga prosimo, naj nas opozori na lepe stvari v vsakdanjem življenju, nam jih bo gotovo pokazal, včasih morda ravno takrat, ko jih bomo najmanj pričakovali.
Ne pozabite se vsak dan znova zahvaliti Bogu za njegove čudovite darove in svetle trenutke ter iti skozi življenje z očmi, ki so odprte za Božje delovanje.
Rahel Engel
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022