Lastnik vinograda je plačal svoje delavce tako različno, da so ti godrnjali nad njim. Ali je to podoba nebeškega kraljestva? In mimogrede, če bi lastnik vinograda vnaprej premislil, koliko ljudi potrebuje, bi zjutraj najel vse delavce, ki pa so zdaj prišli šele ob koncu dneva. Potem bi bilo opravljenega še več dela in vsi bi dobili enako plačilo za enako delo. Zdaj pa je izplačal polno dnevno plačo tudi tistim, ki so delali šest ur, tri ure ali samo eno uro. To je bilo dobro za delavce, ki so delali kratek čas, vendar bi vsak “pravi” podjetnik ob tem zelo hitro bankrotiral. Očitno donos in učinkovitost v Božjem kraljestvu nista vprašanje. Na srečo!

Celotna resnica je še boljša. Lastnik vinograda se izkaže za izredno velikodušnega in socialnega, saj vsakemu delavcu plača dostojno plačo. Nikomur ni treba oditi domov z drobižem in v skrbeh, kako bo nahranil družino.

Vsak posameznik je pomemben in deležen enakega priznanja. Še posebej tisti, ki so že ves dan čakali na delo in so zato začeli dvomiti vase. Navdušuje me, da so prav tisti, ki jih ni želel noben drug delodajalec, prejeli najvišjo urno postavko, najvišje priznanje! Takšen je naš Bog. Dovolj je za vse, a največ za domnevno ničvredne in prezirane.

V nasprotju z zemeljsko plačo nebeško kraljestvo kot življenjsko plačilo ni deljivo. Tu velja pravilo “vse ali nič”. Ne glede na to, ali ste z Bogom živeli vse življenje ali pa ste ga spoznali šele včeraj, če mu pripadate, ste njegovi brez toda in ali. Upam, da ob tem čutimo globoko veselje in hvaležnost, saj ni razloga, da bi zaradi tega godrnjali.

Andre Zander

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022