Pred davnimi časi se je v neki oddaljeni vasi razvedelo, kako bolan je stari poglavar in da ne bo več dolgo živel. Vsi so ga želeli obiskati, saj je moral poglavar izbrati naslednika. Kmalu se je v njegovi koči zbralo veliko mladih mož. “Jaz sem zelo pogumen,” je rekel eden od njih, “sam sem pregnal tigra.”

“Tiger verjetno ni bil lačen,” je rekel drugi. “Toda jaz sem zelo pameten in poznam družinsko drevo vseh vaščanov. Vem na primer, da je bil svak tvoje mame iz drugega kolena tvoje sestrične tat,” je dejal in prezirljivo pogledal prvega mladeniča.

“Spoštovani in cenjeni poglavar,” je rekel tretji mladenič, “prinesel sem vam dragoceno darilo, ki ga bom zdaj položil sem, da ga boste lahko gledali, medtem ko boste razmišljali, kdo bo naslednji poglavar naše vasi.” Nato je nad vhod obesil svojo precej slabo naslikano sliko.

“Dovolj!” je zavpil stari poglavar. “Preizkusil vas bom, in tisti, ki bo opravil izpit, bo postal novi poglavar.”

“Odlično!” so navdušeno vzkliknili mladeniči.

“Vsi ste že sodelovali pri mojem preizkusu,” je rekel poglavar. “Novega poglavarja sem namreč že izbral!” Pokazal je na mladeniča, ki do zdaj še ni spregovoril in je ravno nekaj pometal. Diego se je ob tem ustavil in sobo so nenadoma napolnili zaprepadeni vzkliki. “Menda ne Diego! Saj še nikoli ni pregnal tigra!” “Prav tako nima nobenega slavnega sorodnika!” “In ni najbolj privlačen!”

“Preden ste vsi prišli k meni, sem po tleh razsul skodelico suhega riža. Vsi ste šli čez njo ali pa je sploh niste opazili. Diego je bil edini, ki je to opazil, vzel metlo in pometel riž. Videl je, kaj je treba narediti, in to tudi naredil. Verjetno je mislil, da tega nihče ne bo opazil.”

Ljudje niso posebni zaradi svojega naziva ali dejstva, da so v središču pozornosti. Posebni ljudje vidijo, kaj je treba narediti, in to naredijo, četudi jih nihče ne gleda.

Chantal J. Klingbeil

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022