O kralju Umbertu I. (1844–1900) se pripoveduje zanimiva zgodba. Nekega dne mu je njegov pravosodni minister predstavil prošnjo za pomilostitev, ki jo je vložil dolgoletni obsojenec. Zapornik je prosil kralja, naj mu odpusti preostanek kazni. Minister je pod prošnjo za pomilostitev zapisal: “Pomilostiti ne, pustiti v zaporu.” Kralj je pozorno prebral zapornikovo prošnjo za pomilostitev in njegovo zahtevo. Prebral je opombo ministra za pravosodje in vzel v roke pisalo. Kralj je premaknil vejico v ministrovi opombi, tako da se je stavek zdaj glasil: “Pomilostiti, ne pustiti v zaporu.” Tako je odobril pomilostitev zapornika in ta je bil izpuščen.

Tisti, ki zaupajo v Gospoda, so obkroženi z Božjo ljubeznijo in milostjo. Mar se ne počutimo enako kot zapornik? Grešimo in smo krivi ter dejansko nimamo upanja na odpuščanje ali pomilostitev. Toda Bog se zavzema za nas, kakor se je kralj za zapornika. Po Božji ljubezni tudi mi prejmemo odpuščanje; naša krivda nam je odpuščena, če ga za to prosimo in se pokesamo. Vse, kar želi od nas, je, da mu iskreno zaupamo in mu ne obrnemo hrbta. Z zaupanjem vanj prejmemo mir in gotovost, da bomo z njim živeli vso večnost.

Kakšna pa je razlika med Božjim odpuščanjem in odpuščanjem kralja? Zapornik ni mogel vedeti, kaj bo odločil kralj. Mi pa smo lahko že zdaj prepričani, da nas bo Bog pomilostil in nam odpustil vse naše grehe. Bog je za nas in našo krivdo žrtvoval na križu svojega edinega Sina, da bi lahko imeli večno življenje. Kakšen dar in kakšna čudovita perspektiva!

Vsak dan znova zaupajmo Bogu in ga vključimo v svoje vsakdanje življenje, saj smo vsak dan odvisni od njegove milosti. Kako čudovito je, da se Bog ne odloča na podlagi razpoloženja, ampak nas njegova ljubezen in milost obdajata ves čas.

Anika Geiger

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022