31.marec
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Evangelij po Janezu 20,6.7
Težko bi si mislili, da bo po izkušnjah s predsednikom v nedavni ameriški zgodovini “resnica” v razmišljanju ljudi spet dobila večjo vlogo. Videli smo, kam vodijo “alternativna dejstva” in “postfaktično razmišljanje”. In prav podporniki tega predsednika so se na volitvah počutili ogoljufane za resnico!
Evangelist Janez nam v današnjem besedilu predstavi dejstva. Grška beseda, ki jo uporablja za Petrovo “videnje, gledanje”, pomeni tudi razmišljanje in sklepanje. Peter razmišlja: Če bi Jezusovo telo vzeli prijatelji, ga ne bi vzeli brez povojev in ga tako onečastili. Po drugi strani pa, zakaj bi se sovražniki, ki bi prišli oropat grob, potrudili, da bi previdno odložili povoje?
Petrovo razmišljanje ga še ni pripeljalo do pravega sklepa, vendar je vsaj upošteval dejstva, ki so mu bila na voljo. Tudi evangelisti so se čutili dolžne to narediti, saj so vsi poročali, da so o Jezusovem vstajenju prve govorile ženske. V takratnih okoliščinah ne bi mogli bolj nerodno “podtakniti zgodbe”, saj kdo pa je takrat sploh verjel ženskam?
Če bi Jezusovi privrženci pričakovali, da bo njihov učitelj vstal od mrtvih, se na velikonočno jutro ne bi odpravili h grobu z mazili, temveč s palmovimi vejami. Kljub posmehljivim stražarjem bi stali pred grobom, peli in čakali na čudež.
Namesto tega smo v uvodni svetopisemski vrstici brali o potrtosti, obupu, solzah, nemoči in dvomu. Šele vztrajnost vstalega Jezusa jih je počasi primorala, da so spoznali resnico: On je resnično vstal! Kdor dvomi o vstajenju, še ni dovolj analiziral dejstev. Ta jasno govorijo v prid temu, da je Jezus živ! Kakšen razlog za veselje!
Matthias Müller
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022