30. oktober
To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu. Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem.
Pismo Filipljanom 2,5–7
Ponižnost je nenavadna stvar. Ne hvali se, ne išče pozornosti, ne promovira se – in kljub temu me privlači resnično ponižna oseba. Težava je v tem, da je ponižnosti konec takoj, ko jo poskušamo opisati ali se osredotočiti nanjo.
Nasprotje ponižnosti je ponos. Bog sovraži ponos in napuh (Prg 8,13), saj sta jedro upora, ki sta popolno vesolje spremenila v vojno območje kozmičnega spopada. Prerok Izaija poetično opisuje motiv, ki je prispeval k Luciferjevemu padcu, v prerokbi o neimenovanem babilonskem kralju (Iz 14). Jezik je tako pretiran, da očitno opisuje metafizično in ne konkretno zgodovinsko resničnost. ”Povzpel se bom v nebo, nad Božje zvezde bom povzdignil svoj prestol. /…/ Povzpel se bom nad višino oblakov, meril se bom z Najvišjim” (Iz 14,13.14).
Irski pisatelj C. S. Lewis v svoji knjigi Pisma izkušenega hudiča (The Screwtape Letters), ki vsebuje izmišljene nasvete nadrejenega hudiča, imenovanega Screwtape, svojemu neizkušenemu nečaku Wormwoodu, piše: ”Zasači ga [človeka] v trenutku, ko se počuti zelo slabo, in mu v glavo vcepi misel: ‘Joj, kako sem jaz ponižen!’ in skoraj takoj se bo pojavil ponos – ponos na njegovo lastno ponižnost.”
Jezus je nasprotje Luciferja. Prostovoljno se je ponižal in prišel na svet kot nemočen dojenček v revni družini. Medtem ko so njegovi učenci razpravljali, kdo je največji v Božjem kraljestvu, je Jezus pokleknil pred njimi in jim umil noge. Jezus je prišel, da bi nam služil. Vabi nas, da ga posnemamo. Ali si danes pripravljen na konkretne načine služiti svojemu partnerju, otroku, staršu, sorojencu ali sosedu – ali pa bi raje še naprej govoril o ponižnosti?
Gerald A. Klingbeil
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022