Gore me navdušujejo. Prevzema me njihova veličina in veličastnost, včasih nenavadna lepota in privlačnost. Predstavljajo mi izziv. Gledano od spodaj se zdijo očarljive in nedosegljive, na vrhu pa dajejo občutek zmagoslavja in ponujajo dih jemajoč razgled.

Danes se spominjamo prvega vzpona na Mount Everest. Edmund Hillary in Tenzing Norgay sta 29. maja 1953 opravila prvi vzpon na 8848 metrov visoko najvišjo goro na svetu. V tistem času je bil to izjemen in skoraj neverjeten dosežek. Od takrat so bili vsi osemtisočaki osvojeni večkrat in na različne načine. Medtem se je na Mount Everest povzpelo že na tisoče plezalcev. Gore imajo torej še vedno poseben čar.

Današnje svetopisemsko besedilo je del romarskega psalma. Romarji, ki so peli ta psalm na poti v Jeruzalem, so očitno potovali tudi po goratih območjih. Bili so izpostavljeni nevarnostim, morda so se počutili negotove ali ogrožene. V takih razmerah so pogosto pogledovali navzgor. Na nekaterih gorah so bila postavljena svetišča bogov. Od kod pa prihaja moja pomoč?

Verniki pogledajo še nekoliko višje, višje od gora k Bogu; višje od stvarstva k Stvarniku: “Moja pomoč je od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo.”

Nato so romarji peli o svojih izkušnjah in gotovosti vere: “Naj ne da, da bi tvoja noga omahovala, tvoj varuh naj ne dremlje. Glej, ne dremlje, ne spi, Izraelov varuh. Gospod je tvoj varuh, Gospod je tvoja senca, nad tvojo desno roko. Podnevi te ne bo udarilo sonce, ne luna ponoči” (v. 3–6).

Ne glede na to ali so nam gore všeč ali ne, lahko dvignemo oči k Bogu in ga pokličemo na pomoč, kadar smo v stiski.

Psalm se konča z željo, pravzaprav z blagoslovom, ki velja tudi za nas: “Gospod te bo varoval vsega hudega, varoval bo tvoje življenje. Gospod bo varoval tvoje odhajanje in prihajanje, od zdaj in do večnosti” (v. 7.8).

Roland E. Fischer

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022