Moški po imenu Job živi zgledno življenje. Pomaga revnim, zavzema se za vdove in sirote, je zvest ženi in skrbi za svoje otroke. Mar mu je za njihovo blaginjo, čeprav so že odrasli in samostojni. Sokrajani ga spoštujejo, oči vseh so uprte vanj. Zaradi dejstva, da ga je Bog blagoslovil z bogastvom, je v očeh okolice še pomembnejši.

Da, tudi Bog je zadovoljen z Jobom. V pogovoru s Satanom Bog ugovarja: “Satan, mar misliš, da imaš ves svet in njegove prebivalce v malem prstu? Toda poglej mojega Joba. Noben mu ni enak!” Satan mu odgovori: “Nič čudnega, saj si napolnil njegove žepe, zaščitil si ga, da mu oster veter eksistencialne stiske ne bi pihal okoli njegovega nežnega noska. Toda takoj, ko ga bodo doletele težave, te bo preklel!”

Bog pozna Joba, a kljub temu sprejme “stavo”. Satan vzame vse, kar je Jobu dragoceno: njegove črede in s tem vir njegovega preživetja. Umre tudi njegovih deset otrok. Njegov spoštovan položaj v družbi in dober ugled izgineta. Konec koncev, če je nekdo “kaznovan” na tak način, ima v omari gotovo veliko okostnjakov, kajne? Job izgubi spoštovanje svojih zaposlenih, prijateljstvo svojih “najboljših” prijateljev in nazadnje celo ženino podporo.

Čeprav ima zlomljeno srce, čeprav je žalosten in globoko nesrečen, se pokloni svojemu Stvarniku. Čeprav zmotno domneva, da ga je Bog oropal vsega – ropar je namreč bil Satan – Job še vedno spoštuje Boga kot vladarja sveta, ki lahko človeka obogati, a tudi umakne svojo zaščito. Za Joba to ni razlog, da ne bi bil več zvest svojemu Bogu. Prav tako se zaveda, da bogastvo niso le materialne stvari.

Kakor je zapisal Angelus Silesius: “Če imaš veliko, še ne pomeni, da si bogat. Bogat je tisti, ki lahko izgubi vse, kar ima, ne da bi trpel.” To je preprosto reči. Ali se lahko tudi jaz podpišem pod to? Ali sem jaz tako bogat?

Sylvia Renz

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022