Številke v Svetem pismu pogosto kažejo na duhovne resnice ali nam pomagajo tesneje povezati besedila in njihovo sporočilo. Peter je trikrat izdal svojega Gospoda (Lk 22,56–60), Jezus pa ga je po svojem vstajenju trikrat vprašal, ali ljubi svojega Gospoda (Jn 21,15–17). To je bil trenutek odpuščanja. V izvirnem besedilu Stare zaveze je deset zapovedi vedno imenovanih deset Božjih besed in ne zapovedi (npr. 2 Mz 34,28), v poročilu o stvarjenju pa je Bog desetkrat spregovoril – in svet je nastal iz nič (npr. 1 Mz 1,3.6.9). Božje zapovedi (tj. besede) ustvarjajo življenje. Bog je ustvaril svet v šestih dneh in je sedmi dan dopolnil stvarjenje z dnevom počitka, soboto (1 Mz 1–2,4). Jezus je s sedmimi izjavami na križu dokončal delo odrešenja (npr. Mt 27,46).

Obstaja besedilo, pravzaprav pesem, slavospev, ki te številke na zanimiv način prepleta in jih strne v veliko simfonijo. Psalm 150 se začne z alelujo in konča s še dvema. Hebrejska beseda aleluja pomeni ”hvalite Gospoda” – zato sta na koncu pesmi dve aleluji, ena je prevedena, druga pa ostane kot aleluja. Tri aleluje tako uokvirjajo veliko himno, sestavljeno iz še desetih pozivov k hvaljenju Boga – beseda alelu (”hvalite”) se pojavi na začetku skoraj vsake vrstice. Ta hvalospev se začne v nebeškem svetišču, ki se nahaja v nebesnem svodu (1 Mz 1,8), ob spremljavi sedmih glasbil, ki se razvije v mogočno simfonijo, izraženo z glasno zvenečimi cimbali. Na koncu se pridruži vse ustvarjeno vesolje in ”vse, kar ima dih”, poje Bogu v slavo.

Ali je mogoče, da ta zadnji psalm opisuje Kristusovo vrnitev, ko nas bo vzel k sebi? Če je tako, bi ga tudi jaz rad pel – trikrat, sedemkrat in desetkrat!

Martin Klingbeil

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022