V Bad Herrenalbu na severu Schwarzwalda je ponoči vlomilec vlomil v bančno poslovalnico. Poiskal je stekleno vitrino z zlatimi kovanci in jo izpraznil. Toda kako razočaran je moral biti, ko je ugotovil, da njegov plen niso bili stari kovanci iz plemenite kovine, temveč ničvredne replike! “Ni vse zlato, kar se sveti,” je rekel nemški dramatik in pesnik Christian Friedrich Hebbel. Videz je lahko zavajajoč.

Zlato vse do danes ni izgubilo svoje očarljivosti. Zlasti med gospodarskimi krizami veliko ljudi, ki si to lahko privoščijo, vlaga v zlato, ker upajo, da bo ohranilo svojo vrednost. Toda v 19. psalmu smo opomnjeni, da obstajajo dragocenejše stvari od zlata – Božje zapovedi. Sveto pismo pravi: “To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke” (1 Jn 5,3). Ko sem prvič prebral to vrstico, sem se vprašal: Poslušati Božje zapovedi ni težko? Ali res?

Bolj ko sem proučeval Sveto pismo, bolj sem odkrival stvari, ki sem jih želel spremeniti v svojem vedenju. Zdelo se mi je, da bi morali kristjani vedno plavati proti toku mnenj in vedenja svojih bližnjih. To pa je lahko zelo naporno. Nekateri niso tako zelo natančni, ko gre za resnico, toda besede kristjana morajo biti zanesljive (Jak 5,12). Drugi lahko vse, kar imajo, uporabijo zase, za kristjana pa velja naslednje: “Večji blagor je dajati kakor prejemati” (Apd 20,35).

Zdi se, da je krščansko življenje življenje odrekanja. Toda z Božjega vidika to ne zveni kot breme. Bog v Svetem pismu pravi: “Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje” (Jer 29,11). Ko nam Bog pove, kaj naj delamo in česa ne smemo, nam želi dobro. Zato so njegove zapovedi vredne več kot zlato. Tisti, ki ravnajo le po lastni presoji, pa se pogosto ukvarjajo z ničvrednimi ponaredki, ki se morda lesketajo, vendar niso zlato.

Holger Teubert

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022