Poslušanje oziroma branje kritikov lahko pomaga prebroditi slepoto, ki je posledica rutinskega dela in razmišljanja. Tako sem se počutil, ko sem se moral med študijem teologije ukvarjati s kritiki religije, kot so Feuerbach, Freud in Marx. Veliko mi je pomagalo spoznanje, da ti misleci v bistvu niso kritizirali Boga, ampak le netočne predstave o njem. Feuerbach je na primer poudaril, da si radi ustvarjamo Boga v skladu z lastnimi predstavami. Marx pa je obsodil dejstvo, da se Bog in religija uporabljata za krotitev upiranja in jeze izkoriščanih in nemočnih, tako da se jih tolaži z obljubo posmrtnega življenja. Menim, da sta obe misli še danes dragoceni. Tudi za nas.

Feuerbach me sprašuje: Ali si se še vedno pripravljen učiti o Bogu? Ali dovoliš Bogu, da se definira sam, neodvisno od tvojih predstav? Ali te Bog še vedno lahko preseneti? Karl Marx pa želi izvedeti, kakšno razliko pomeni moja vera v Boga tukaj in zdaj. Kakšen vpliv ima moja vera na sočloveka, na družbo, predvsem na izkoriščane in nemočne ljudi z obrobja?

Adventisti radi govorimo in sanjamo o novi zemlji kot o kraju zunaj svetovne zgodovine, zunaj vsakršnega človeškega vpliva, kjer ne bo več trpljenja, bolečin in smrti (Raz 21,4). Vendar se vsi trije evangelisti strinjajo, da je bilo jedro Jezusovega sporočila Božje kraljestvo (Mt 4,17; Mr 1,15; Lk 4,18). V Novi zavezi je ta izraz zapisan 162-krat. O tem govori tudi večina prilik. V Gospodovi molitvi izrecno molimo: “Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji” (Mt 6,10). Verjetno ni naključje, da se Apostolska dela začnejo in končajo z Božjim kraljestvom (Apd 1,3; 28,23.31).

Nova zemlja. Božje kraljestvo. Oba izraza opisujeta podobne stvari. Vendar je med njima tudi odločilna razlika. Božje kraljestvo me vabi, da že danes živim v njem, kajti kvas je že zdavnaj dodan.

Bert Seefeldt

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022