Franz Hasel, misijonar, ki je širil krščansko literaturo, je bil znan po svojih duhovitih zgodbah. Pripovedoval je, kako je nekoč potrkal na vrata neke hiše. Odprla mu je ženska, ki je bila zelo odklonilna in nevljudna. Ta hiša pa je imela zadaj še en vhod. Ko ga je ženska grobo zavrnila, je Hasel šel okoli hiše in potrkal na zadnja vrata. Odprla mu je ista ženska in Hasel jo je pozdravil z besedami: ”Upam, da niste tako agresivni kot vaša soseda.” Tokrat je bila ženska presenetljivo vljudna, povabila ga je noter in od misijonarja kupila veliko knjig.

Ta zabavna zgodba me spominja na drugo priložnost. Kako pogosto smo si po napačnem vedenju v nekaterih situacijah zaželeli drugo priložnost? Vsi potrebujemo odpuščanje, ko se iz nekega razloga neprimerno obnašamo. Dobro se počutimo, ko nam ni več treba sedeti na zatožni klopi, ampak nam nekdo reče: ”Ne bom več kuhal zamere. Vse je spet v redu.”

Zato moramo biti tudi mi pripravljeni odpustiti in ne smemo še naprej sitnariti zaradi napake druge osebe. Zlasti kadar druga oseba izrazi, da ji je žal. To je preprosto nekrščansko in ne ustreza milosti, ki jo pričakujemo zase, kadar koga zmerjamo, ker je naredil napako. Jezus je povedal zgodbo o izgubljenem sinu, ki je zapravil očetovo dediščino. Oče je zagledal svojega sina in mu dal drugo priložnost. S tem je Jezus pokazal, da Bog grešnikom daje novo priložnost, pa ne samo ene.

Peter je vprašal, kako pogosto moramo nekomu odpustiti in ali je sedemkrat dovolj. Jezus mu je odgovoril, da sedemdesetkrat sedemkrat. Milost, ki mi jo daje Bog, kaže na njegov značaj. Bog je “usmiljen in milostljiv /…/, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi” (2 Mz 34,6). Od te milosti smo odvisni v odnosu z Bogom in tudi v odnosih drug z drugim. Vedno znova dajmo drug drugemu novo priložnost, tako kot nam jo daje Bog.

Peter Zaiser

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022