Včerajšnji datum je marsikaterega športnega navdušenca spomnil na 26. maj 1999, ko sta najbolj dramatični 102 sekundi v zgodovini nogometa odločali o zmagi in porazu. V finalu Lige prvakov sta se pomerila nogometna kluba Bayern München in Manchester United. Že po petih minutah so nemški pretendenti za naslov vodili z golom s prostega strela in od takrat prevladovali na igrišču, nato pa izgubili v dramatičnem boju v podaljšku. Bejzbolske kape z napisom “Zmagovalec Lige prvakov 1999 – FC Bayern München” so bile na klopi razdeljene že pred koncem tekme, vendar prezgodaj. Televizijska kamera je ujela igralca v bližnjem planu. Tako je bil videti človek, ki je pravkar izgubil vse. Poročilo o tekmi se je pozneje glasilo: “Manchester United je dosegel obljubljeno deželo. Za Bayern ta neverjetna noč v Barceloni ostaja travma, najslabša stvar, ki se lahko zgodi!”

Ta zgodba me spominja na priliko o desetih devicah. Odpravile so se na pot, da bi osvojile zmago – pozdravile ženina. Toda dlje ko je “igra” trajala, bolj so bile izčrpane. Ob polnoči se je oglasil klic, da prihaja ženin – zmaga je blizu. Vendar vse niso bile pripravljene, zato so se lahko veselile le nekatere. Ostalim je ženin rekel: “‘Resnično, povem vam: Ne poznam vas!’ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!”

Nisem navijač münchenskega Bayerna, vendar sem tisti večer lahko sočustvoval z njihovim razočaranjem. Zmaga in poraz sta lahko tako blizu, na koncu pa je odločilnih zadnjih nekaj minut. Konec je šele takrat, ko je konec. Podobno je bilo z razbojnikom, ki je ob Jezusu na križu vseeno prejel odrešenje, čeprav so ga verjetno že skoraj vsi razglasili za mrtvega in mu obrnili hrbet.

Koga sem že odpisal, a zanj še vedno velja Božje odrešenje? Ljudje ne podeljujemo rdečih kartonov in ne odločamo, kdaj je “igre” konec. To je samo v Božjih rokah.

Thorsten Hentschke

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022