Po dolgem in razburljivem tednu, po številnih sestankih, neštetih besedah in razgibanih potovanjih pogosto zavestno poiščem tišino tako, da se za nekaj časa usedem v cerkev ali miren kotiček v naravi. Takrat si želim čim manj zunanjih dražljajev. Včasih s seboj prinesem listek s svetopisemskim besedilom, o katerem razmišljam, včasih pa prinesem skrbi ali odločitve, ki jih moram sprejeti in jih želim predstaviti Bogu. To me vsakič obogati in sprašujem se, zakaj si tihega časa z Bogom ne vzamem pogosteje.

V psalmih najdem življenjska nasprotja, ki me ganejo: nemir, boj, resnično življenje, borba, zahvaljevanje, petje, hvaljenje in tišina. Kako pogosto se ustavimo, da bi iskali, odkrivali in poslušali Boga?

Sobota je za to še posebej primerna. Bog je v našo tedensko rutino vgradil zavoro, da se lahko ustavimo in se spočijemo. Sredi takšnega umirjanja lahko veliko bolje zaznavamo in (ponovno) odkrivamo Boga, našo okolico, soljudi in sebe.

Izlivanje srca,

razbremenitev duše,

lebdenje misli.

Umirjanje,

zbiranje misli,

iskanje miru.

Ne držati se ničesar,

se ne bojevati,

mirovati.

Priti k Bogu,

izkusiti njegovo bližino,

biti z njim.

Biti olajšan,

biti v objemu,

lahkotno dihati.

(Psalm-Berührungen, zv. 1, str. 131)

Jessica Schultka

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022