Žalostna sem stala v zimskem vrtu in opazovala našo palmo. Z velikim trudom sem pridobila več kot dva metra visok primerek in ga skrbno presadila. Toda naša “diva z jezera Maggiore” ni hotela rasti. Na kalček sem privezala rdečo pentljo in preverjala, ali se vendarle premika. Toda nič. Namesto tega je začela bolehati in izgubljati liste. Minili sta skoraj dve leti in začela sem izgubljati upanje.

Ko sem nekega dne sedela pri zajtrku in spet opazovala palmo, me je nekaj presenetilo. So se poganjki povečali ali ne vidim dobro? Vsak dan sem jo znova pogledala in zares je rasla! Saj ni res! Po vsem tem času! Pravzaprav sem že razmišljala, kako bi se znebila te pošasti. Toda življenje je vidno napredovalo. Bilo je kot mali čudež!

Ta izkušnja je zame postala prispodoba. Tudi mi doživljamo obdobja suše, ko ni videti nobene rasti. Življenje miruje in čudeža ni na vidiku. Namesto tega je le čakanje.

Številni junaki vere v Svetem pismu so se gotovo počutili enako. Abraham brez otrok, Jakob z Labanom, Jožef v ječi, Izraelci v Egiptu, nato v Babilonu, Simeon v Jeruzalemu … Kako dolgo še čakati? Bog, kje si?

V naši hitri družbi je še posebej težko čakati. Če imamo vprašanje, hitro izvlečemo pametni telefon in vprašamo internet. Ali kaj potrebujemo? Spletne trgovine nam to dostavijo – seveda že jutri. Tempo življenja je vse hitrejši.

Toda Bog pogosto počaka in deluje ob pravem času. Čakanje ima vzgojni učinek. Utrjuje nas in usposablja za samokontrolo. To je še posebej pomembno za zadnje dni. Svetopisemska knjiga Razodetje zato večkrat hvali potrpežljivost in nas opozarja, naj ne obupamo prehitro. “Tu je stanovitnost svetih” (Raz 14,12). “Tukaj je stanovitnost in vera svetih” (Raz 13,10). Potrpežljivost je vrlina, ki je neločljiv del vere. Tisti, ki verujejo, so se naučili čakati na Boga, saj zaupajo, da bo Bog naredil čudež – ob svojem času.

Claudia Mohr

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022