Ko je 24. avgusta leta 79 izbruhnil Vezuv, se je vsakdanje življenje v rimskem mestu Pompeji, ki je ležalo ob vznožju vulkana, nenadoma končalo. Ljudje so tavali skozi temo oblakov pepela in poskušali ubežati peklu. Vendar številnim prebivalcem ni uspelo pravočasno zapustiti mesta in so se zadušili zaradi strupenih plinov ali pa jih je ujel vulkanski pepel, ki je pokopal Pompeje. Poznejša arheološka izkopavanja nam pomagajo ujeti bežen pogled na ljudi, ki jih je zadela ta usodna katastrofa. Gospodinjo “Favnove hiše” je na primer ubila streha, ki se je zrušila nanjo, potem ko je pobrala ves svoj nakit, zapestnice, uhane, sponke za lase in zlate kovance.

Čeprav nam takšne nesreče morda ne grozijo, se včasih znajdemo pred eksistencialnimi odločitvami. Običajno imamo dovolj časa, da v miru pretehtamo prednosti in slabosti, včasih pa lahko že sekunde določijo smer našega življenja. Kako hitro nas nepričakovani udarci usode iztrgajo iz vsakdanje rutine! Ali pa se soočimo s staranjem, življenjsko nevarnimi boleznimi ali smrtjo. Vprašanje, ki se takrat postavi, je, kaj ostane.

Naše misli ne sme prežeti strah pred minljivostjo, temveč moramo zaznati priložnost za ponovni razmislek o svojih prednostnih nalogah. Jezus nam pravi: “Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo” (Mt 6,33). Še posebej v časih, ki se nam zdijo zahtevni in stresni, nas lahko Božja beseda vodi ter nam daje odgovore na naša vprašanja o smislu in namenu življenja. Gotovost, da je Jezus naš osebni Stvarnik in Odrešenik, pa nam lahko vsak dan daje novo varnost in upanje.

Dagmar Heck

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022