Pred nekaj leti sva bila z ženo govornika na molitvenem tednu na Filipinih. Preden sva odletela domov, sva načrtovala poseben izlet na morje. Veselila sva se, da se bova potapljala v topli vodi. Na pot sva se odpravila zgodaj zjutraj. Ko smo prispeli do morja, smo s prijatelji s čolnom prepluli kratko razdaljo in se zasidrali blizu obale majhnega otoka.

Kot vedno je bil pisan in raznolik svet pod vodno gladino osupljiv, čeprav smo na žalost na koralnem grebenu videli več škode kot pred desetimi leti. Potem pa sem nenadoma zagledal nekaj, česar nisem videl na nobenem potovanju doslej. Ogromna morska želva je elegantno in brez strahu zaplavala mimo mene, ne več kot tri metre stran. Poskušal sem ji slediti, vendar sem kmalu ugotovil, da je ne morem dohajati. Ta morska žival je bila vrhunec mojega dneva.

Ko smo se vrnili domov, sem začel iskati podatke o teh zanimivih živalih. Verjetno se želva, ki sem jo videl, imenuje glavata kareta. Ta vrsta želve ima osupljivo lastnost, da se izleže na plaži Floride ali Severne Karoline v ZDA in nato začne skoraj 13.000 kilometrov dolgo pot po oceanu. Raziskovalci so odkrili, da le ena od 4000 želv preživi nevarnosti tega potovanja. Po 6–12 letih se vrnejo na isto plažo, kjer so se izvalile, da bi tam zakopale svoja jajca – in cikel se ponovi. Raziskovalci menijo, da imajo morske želve genetsko podedovan “magnetni zemljevid”, ki jim kaže pot domov.

Bog je v naše srce zasadil košček večnosti, naš osebni magnetni zemljevid, ki nam kaže pot v nebesa. Hrepenenja po večnosti ni mogoče zapolniti s stvarmi ali ljudmi, čeprav to pogosto poskušamo. Bog nas pritegne k Jezusu (Jn 6,44) in potem se začne dolga pot domov. Ali čutite ta dih večnosti?

Gerald A. Klingbeil

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022