Če bi vprašali vojake na obeh straneh fronte v bližini vasi La Chapelle-d’Armentières (blizu Lilla v Franciji), bi se prva svetovna vojna končala na božični večer leta 1914. Okoli 19.30 je Albert Moren iz britanskega kraljevega polka na nemški strani opazil svetilke, bakle in božična drevesca. Nato so nemški vojaki zapeli pesem ”Sveta noč”. Britanci so se odzvali s pesmijo ”The First Noel”, od Nemcev so prejeli aplavz, nato pa so zaslišali pesem ”O Tannenbaum”. Obe vojski sta skupaj zapeli ”Adeste fideles” (”Hitite, kristjani”) v latinščini. Škotski polk severno od belgijske vasi Ploegsteert je šel še dlje. Med jarki so se srečali z nemškimi vojaki, si izmenjali čokolado, čaj, kislo zelje in puding ter si stisnili roke. Na božični dan so se preoblekli, se skupaj fotografirali in igrali nogomet. Zvečer je bila na številnih mestih skupna pogostitev. Na božič leta 1914 je več kot 100.000 vojakov odložilo orožje.

Ta izkušnja priča o tem, da je moč evangelija, izražena v božičnem sporočilu, veliko močnejša od vojne propagande, s katero vojake pripravljajo na boj. Ko se ljudje odprejo Božjemu Duhu, se vrne mir. Njegovo delovanje je močnejše od vsakega sovražnika. Na zemlji lahko resnično nastopi mir, ko evangeljsko sporočilo prodre v srce in iz nas naredi ”ljudi, ki so mu po volji”.

Na žalost se je ubijanje kmalu nadaljevalo. Božič je dober začetek, vendar ni konec. Če želimo, da Kristus trajno vpliva na naše življenje, se ne smemo ustaviti pri otroku v jaslih, temveč moramo gledati na njegovo nadaljnje življenje, smrt, vstajenje in vnebohod ter njegovo vrnitev. Evangelij kot celota ima moč spremeniti ljudi. Božič je primeren čas za začetek.

Thomas Lobitz

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022