Med pandemijo covida-19, spomladi leta 2021, je atletski trener moje hčerke ponudil individualne treninge, da bi ohranil kondicijo otrok in najstnikov. Razen nekaj tekaških treningov doma nismo mogli veliko narediti. Hvaležno smo sprejeli ponudbo in Amelie sem po dogovoru odpeljal na kraj srečanja ter jo nato spet pobral. Kako presenečen sem bil, ko mi je trener povedal, da je veliko izvedel o nas, da smo adventisti in da občasno tudi pridigam s prižnice ter še nekaj drugih stvari. Moje oči so se razširile.

V avtu mi je hčerka povedala: “Veš, oče, na športnem igrišču dan za dnem gori svetilka – ves dan. Med odmorom smo se pogovarjali o tem, zakaj je tako.” Amelie je domnevala, da je bila ta svetilka morda namenjena postavitvi novega svetovnega rekorda – v povezavi s stoletno lučjo v Ameriki, najdlje gorečo žarnico na svetu. Ko jo je trener vprašal, če ima Guinnessovo knjigo rekordov, v kateri je to prebrala, je preprosto odgovorila, da je o tem izvedela v očetovi pridigi o luči.

”Super,” sem pomislil, ”vsaj nekaj mojih besed ostane v spominu otrok.” Toda ali res ostane samo nekaj? Naši otroci od cerkvenih in družinskih bogoslužij odnesejo veliko več, kot si mislimo. Toda le redko se zavedamo, kaj otroci dejansko prenesejo naprej. Nikoli mi ne bi padlo na pamet, da bi Ameliejinemu trenerju povedal karkoli o naju, kaj šele o najini veri, ker z njim nimam veliko stikov.

Vendar je čudovito, da Gospod vedno najde načine, da o njem povemo drugim. Bodimo kot otroci in pripovedujmo drugim o tem, kar nam sporočata Jezus in Sveto pismo, njegova beseda. V vsakdanjem življenju je toliko priložnosti za to. Biti moramo le pozorni in prositi Boga za priložnosti. Komaj čakam, da vidim, koga bo danes poslal na mojo pot.

Thorsten Hentschke

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022