Vsak dan so mediji polni naslovov, v katerih določeni ljudje izzovejo posebno pozornost. Mnogi so obsedeni z iskanjem nečesa posebnega. Kako lahko postanemo edinstveni? Z izjemnimi dosežki? Z bogastvom, pametjo ali lepoto? Če želite biti nekaj posebnega, morate izstopati v primerjavi z drugimi.

Jezusova Cerkev je nekaj posebnega na tem svetu. Božja beseda ji pravi: “Vi pa ste Božje izvoljeno ljudstvo, njegovi kraljevi duhovniki; v celoti mu pripadate in ste njegova last” (1 Pt 2,9; nemški prevod).

Toda ali lahko izjemnost Jezusove cerkve dokažemo tako, da jo primerjamo z drugimi? Ker smo tega vajeni, smo v skušnjavi, da bi na ta način želeli primerjati svojo vero z drugimi. Kristjani poudarjajo, da častijo ljubečega Boga, medtem ko muslimani tega menda ne trdijo. Protestanti trdijo, da zanje štejeta le milost in vera, ne pa tradicija in pobožna dela kot pri katoličanih. Adventisti poudarjajo, da spoštujejo soboto, drugi pa ne.

Naj bodo te razlike še tako upravičene, se vprašajmo, ali nas naredijo za posebne ljudi, o katerih govori Jezus? Ne! Povsod se zbirajo grešniki, ki potrebujejo Božjo milost. V tem smo vsi enaki.

Jezus od svojih sledilcev sicer pričakuje nekaj občudovanja vrednega, vendar je to nekaj povsem drugega: “Tedaj boste ravnali kot otroci nebeškega Očeta. On namreč dopušča, da sije sonce dobrim in hudobnim in dež pošilja pobožnim in brezbožnim. /…/ Če ljubeznivo pozdravljate le svoje prijatelje, ali je to kaj posebnega? To delajo tudi tisti, ki ne poznajo Boga” (Mt 5,45.47 ŽNZ). Edina izjemna stvar je ljubiti, kakor ljubi Bog! Če se primerjamo z drugimi ljudmi, s tem ustvarjamo razdaljo. Za Jezusa je edino merilo primerjave Božja ljubezen – to je tisto posebno.

Gospod, tvoja dobrota je namenjena vsem. Naj je nekaj zasije skozi mene na ljudi, ki jih danes srečujem – ne glede na to, kako se vedejo do mene ali kaj si mislim o njih.

Lothar Wilhelm

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022