Jezusovi učenci bi morali gledati v prihodnost in moliti, da bi Božje kraljestvo končno prišlo (Mt 6,10). Kljub temu pa je Jezus s svojim življenjem na zemlji pokazal, da je Bog že kralj in je že uveljavil svojo vladavino. Njegovo kraljestvo je bilo sredi Galileje pred 2000 leti. Tega navideznega protislovja ni mogoče odpraviti. Očitno je to kraljestvo večplastno in skrivnostno.

V zgornjih svetopisemskih vrsticah se mi zdi zelo presenetljivo to, da Jezus oznanja, da se je Božje kraljevanje že začelo, čeprav je neposredno pred tem doživel razočaranje. Kristus je ozdravil deset gobavcev, vendar se mu je le eden izmed njih zahvalil. Zato je Jezus razočarano vprašal: ”Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?” (Lk 17,17.18).

Kristus je naletel na pomanjkanje hvaležnosti; morda se ti gobavci enostavno niso zavedali, kakšen čudež so doživeli. Vendar ga to ni odvrnilo od Božje veličine. Razočaranje mu ni moglo zamegliti pogleda na Očeta. Še naprej je gledal na svet z nebeškimi očmi. Bog ostaja vladar kljub obupnim izkušnjam z ljudmi.

To perspektivo želim imeti tudi jaz. Želim se učiti od Jezusa in ne ostati razočaran zaradi bolečih dogodkov. Tudi ko se mi zgodijo slabe stvari in pričakujem več (od Boga), se želim spomniti, da že živimo v Božjem kraljestvu. Ulice, po katerih hodimo, in stavbe, v katerih živimo ali služimo denar, pripadajo Božjemu kraljestvu. Na nobenem kraju in v nobeni situaciji ni mogoče zamolčati, da Bog kraljuje tukaj in zdaj.

Rinaldo G. Chiriac

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022