22. april
Mnogi pravijo: ”Kdo nam bo dal videti dobro?” Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja!
Psalm 4,7
David, ki je napisal ta psalm, je zaupal Bogu, vendar je tudi vedel, kaj muči druge ljudi in kakšna vprašanja imajo za Boga. Zato se je lotil običajnega vprašanja o prihodnosti: “Kdo nam bo dal videti dobro?” Psalmi so poezija. David je z besedo “videti” verjetno mislil tudi na “doživeti” ali “izkusiti”.
Ta stavek lahko razumemo kot odprto vprašanje: “Kdo nam bo pomagal? Na kaj lahko upamo? Kdaj se bodo stvari za nas končno izboljšale? Kdo nam bo prinesel boljše čase?” S temi vprašanji ljudje izražajo hrepenenje in dvom. V kontekstu Psalma 4 pa je to vprašanje mogoče razumeti tudi kot vdanost v usodo, kot obtožbo ali celo posmeh: “Kje je ta Bog? Kako je lahko to dopustil? Ali sploh obstaja razlog, da mu zaupamo?” Vsak od nas verjetno pozna katero od teh vprašanj.
David na koncu ni podal odgovora, toda v svojo prošnjo je vključil vse ljudi ne glede na to, kakšna vprašanja imajo: “Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja!” S tem se je skliceval na Aronov blagoslov, ki je bil sestavni del izraelskega bogoslužja. Obličje se nanaša na Božji obraz, tj. na njegovo “sprednjo stran”. Ko se Bog obrne k nam, lahko vidimo izraz na njegovem obrazu, On pa nas vidi s svojimi očmi.
David torej prosi za nov pogled na stvari. Sprašujemo se: “Kdo nam bo dal videti dobro?” Psalm 4,7 nas spodbuja k spraševanju, upanju in veri v Božjo naklonjenost. Tako ni več pomembno, kaj vidimo ali kaj bomo videli. Če se Bog obrača k nam, se nam ni treba bati za prihodnost. Ko nas gleda, lahko marsikatero vprašanje ostane brez odgovora, kajti če nas On vidi, gotovo nismo izgubljeni.
Marcus Jelinek
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022