Razglasitev 21. septembra za svetovni dan hvaležnosti je odlična zamisel. Leta 1977 ga je uvedla skupina Združenih narodov. Zdi se, da je hvaležnost v našem življenju temeljnega pomena. Na spletni platformi Wikipedija je na to temo na voljo dolg esej na petih straneh, obstaja pa tudi veliko empiričnih raziskav o učinkih hvaležnosti na človekovo življenje.

Pedagogi so ugotovili, da otroke z vedenjskimi težavami napolnjuje nenasitna želja po še in še ter ne morejo občutiti hvaležnosti. Psihologi raziskujejo dejstvo, da nas hvaležnost naredi bolj srečne in zadovoljne ter poveča naše dobro počutje. Hvaležnost je temeljna značilnost tudi v svetovnih religijah. Naj gre za jude, kristjane ali muslimane: vsi se vsak dan zahvaljujejo Bogu za njegovo dobroto.

Vsekakor je vredno razmisliti o naši osebni kulturi hvaležnosti. Ali je hvaležnost v mojem življenju samoumevna? Ali me nenehno spremlja občutek hvaležnosti do ljubečega Boga, čigar navzočnost lahko izkušam vsak dan? Ali se zahvaljujem drugim ljudem, četudi so plačani za to, da mi nudijo storitve ali ugodnosti?

Dnevnik hvaležnosti je dobra priložnost, da hvaležnost doživimo na nov način. Vsak dan si vzamem trenutek časa za hvaležnost. Zapišem vsaj tri stvari, izkušnje ali dogodke, za katere sem hvaležna. Vsakdo, ki dosledno izvaja ta vsakodnevni obred, bo občutil, da hvaležnost spreminja, daje topel občutek blagoslova in notranji mir ter naše misli vedno znova usmerja k viru in cilju naše hvaležnosti, k našemu velikemu in usmiljenemu Bogu.

“Njegova milost/dobrota traja večno” – kakor se tudi hvaležnost nikoli ne bo končala. Hvaležnost lahko današnji dan napolni s toplino, ki bo sijala tudi v večnosti. Aleluja, zahvaljujte se Gospodu!

Heidemarie Klingeberg

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022