Lansko poletje sem na velikem zelenjavnem vrtu pridelala ogromno zelenjave. Vse je raslo in cvetelo, in ko sem vrt popolnoma obrala, sem lahko začela znova. Pri kumarah in blitvi me je še posebej navdušilo naslednje: več ko sem pobirala, bolj je rastlo. Zelenjavo sem dala v vedra ter jo razdelila sodelavcem in sosedom, pa sem še vedno imela dovolj za sproti in za ozimnico.

Tudi ljudje, ki so živeli veliko pred mano, so izkusili blagoslov dajanja: “Kdor je radodaren, bo sit, kdor daje piti, bo napojen.” Pri kumarah sem že takoj izkusila, da so obilno zrasle, ko sem jih pridno obirala, namesto da bi jih kopičila. Na drugih področjih življenja to pogosto ni takoj očitno. Apostol Peter je izpostavil to vprašanje, ko je Jezusu omenil, da so se učenci odpovedali vsemu, da bi mu sledili. Jezusova obljuba je bila jasna: to se vam bo stokrat povrnilo, a ne šele v prihodnjem svetu, temveč že tukaj in zdaj.

Nekdo mi je pred kratkim povedal, da včasih kar tako vstavi kovanec v parkirni avtomat, da bi se lahko naslednja oseba veselila. Čeprav ne vidi veselja ali hvaležnosti te osebe, je to njegov način, kako narediti svet malo lepši. Če se nam je namreč zgodilo kaj dobrega, še posebej če je bilo nepričakovano, o tem radi govorimo.

Kako je videti moje življenje? Ali se težko razdajam? Ali težko delim? Ugotovila sem, da se mi vložen čas, denar ali druga sredstva ne povrnejo takoj. Morda se pojavi celo občutek pomanjkanja – darujem denar in delim svoj čas, potem pa mi ga zmanjka.

Toda ključ do deljenja z drugimi ni v vprašanju nagrade, temveč v prepuščanju. Ni nujno, da pričakujem kaj v zameno. Zgodi se lahko, da prejmem nepričakovano darilo – nasmeh, hvaležnost in prijazno besedo. Zato verjamem, da je radodaren odnos do življenja boljša izbira, saj deljena sreča in veselje prinašata dvojni donos.

Jessica Schultka

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022