Odlomek, iz katerega je vzeto zgornje svetopisemsko besedilo, je v Lutrovem prevodu Svetega pisma naslovljen ”Zaupanje v molitev”. V molitvenih skupinah in pri bogoslužju verniki pogosto poročajo o čudežnih odgovorih na molitev. Pogosto gre za ozdravitev od hude bolezni. Vendar so med poslušalci tudi bratje in sestre, ki tovrstnih čudežev niso doživeli. Sprašujejo se, zakaj Bog ne odgovarja na njihove molitve. Je moja vera prešibka? Ali pa me Bog kaznuje zaradi kakšnega greha?

Pred šestimi leti so moji hčerki Karin diagnosticirali krvnega raka. Ker je več let dejavno sodelovala v raznih odborih naše cerkve, so jo poznali tudi zunaj meja Nemčije. Bratje in sestre so ji vedno znova zagotavljali, da vsak dan molijo zanjo. Končno se je začela počutiti bolje in nekega dne so ji zdravniki v univerzitetni bolnišnici v Jeni povedali, da v njenem telesu ni več nobenih rakavih celic. Toda čez nekaj tednov se je rak vrnil. Njena telesna moč je upadala in po skupno štirih letih in dveh mesecih raka je mirno zaspala.

Zakaj Bog ni odgovoril na neštete molitve za njeno ozdravitev? Najprej se moramo spomniti Mojzesove prošnje: “Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo modro srce” (Ps 90,12 CHR). Od izgona iz raja vsi ljudje enkrat umrejo. “Plačilo za greh je namreč smrt” (Rim 6,23). Tudi vsi bolniki, ki jih je Jezus ozdravil, so kasneje umrli.

Kako dolgo bo naše življenje na zemlji, je v Božjih rokah. V Gospodovi molitvi so prošnje za naše zemeljske in duhovne potrebe neposredno pred prošnjo “zgôdi se tvoja volja” (Mt 6,10). S tem prepuščamo Bogu, da odgovori na naše prošnje za ozdravljenje. Kljub temu nas Bog vabi, da se z vsemi svojimi potrebami in skrbmi obrnemo nanj. On nam prisluhne in nam daje upanje, zlasti s svojo obljubo o vstajenju ob koncu tega sveta. Na to se lahko trdno zanesemo tudi v temnih urah našega življenja.

Joachim Hildebrandt

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022