Nekdo se vam je preveč približal in vam stopil na žulj. Načel je vašo čast in vas užalil. Morda je o vas celo širil neresnice. Niti pomisli ne na to, da bi vas prosil za odpuščanje.

Odpustiti komu takemu? Niti slučajno! Veliko bolj ste razpoloženi za maščevanje. Svojo nenaklonjenost do tega zlobneža boste gojili tako dolgo, dokler se sčasoma ne bo zganil. Tudi če bodo za to potrebni tedni, meseci ali leta. Potem pa naletite na zgornjo svetopisemsko vrstico …

Ali se zavedate moči teh Jezusovih besed? V Svetem pismu lahko najdem le nekaj primerov, v katerih je ljudem kategorično odtegnjena odrešitev. Poleg preklinjanja Svetega Duha (Mr 3,29) in zapeljevanja v odpadništvo (Mt 18,7; Mr 9,42) je očitno eden od njih tudi pomanjkanje pripravljenosti, da odpustimo. Zdi se, da je vprašanje, ali odpuščam ali ne, bivanjsko vprašanje.

Četudi je moj sogovornik neuvideven, krivda vedno bremeni obe strani. Jeza, ki jo gojim, uničuje tudi moje zdravje in mi jemlje veselje do življenja. Zato svojega odpuščanja ne želim pogojevati s kesanjem druge osebe. Res je, da sta za spravo potrebna dva, vendar lahko odpustim tudi sam.

Vedno sem navdušen nad Božjo pripravljenostjo odpustiti. Doživljam ga kot nekoga, ki se mi približa, čeprav imam umazano vest; seže mi v roko v spravi, čeprav moj seznam grehov to dejansko prepoveduje; ozavešča me o moji krivdi, ne da bi me spravil v zadrego, preprosto zato ker mi želi dobro. Takrat se moje trdo srce omehča in zmožen sem biti prizanesljiv do drugih.

Odpuščanje je težko delo. Ne glede na to, kako zelo se trudim, je odpuščanje na koncu čudež, ki ga lahko naredi samo Bog.

Želim biti del tega čudeža. Kaj pa vi? Naredite nekaj dobrega zase in odpustite!

Gerhard Gregori

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022