Ali ste to že kdaj doživeli? Pripravite mizo za večerjo in ugotovite, da ste pozabili kupiti kruh. Morda se tolažite: “Pozabljati je človeško.” Nato začnete razmišljati, ali imate na zalogi še kaj prepečenca.

Prav to se je zgodilo Jezusovim učencem. Na njihovi poti s čolnom je Jezus izkoristil čas za lekcijo: “Ne dovolite, da vas okuži kvas farizejev!” Kvas je bila ključna beseda! Eden od učencev se je nenadoma spomnil: “Morali bi nabaviti kruh! Čisto smo pozabili.” Vznemirjeni so začeli šepetati med seboj.

Jezus je ugotovil, da ga nihče ne posluša. “Ravno o tem sem pravkar govoril. Seveda bi bilo lepo, če bi imeli zdaj s seboj veliko svežega kruha. Vendar so pomembnejše stvari. Ni treba, da se počutite slabo in se obtožujete. Kdo je poskrbel za kruh, ko smo ga res potrebovali?” Učenci so negotovo pogledali drug drugega. Jezus je nadaljeval: “Ali ste pozabili na to, kar se je zgodilo predvčerajšnjim? Tri dni bogoslužja na prostem s štiri tisoč poslušalci. Kdo je na koncu poskrbel za kruh za vse?” “Sedem hlebov, ki so nam ostali, ni bilo dovolj niti za nas same,” so pobito rekli učenci, “ti pa si poskrbel, da je bilo dovolj za vse.”

“Jaz?” je odgovoril Jezus. “Ničesar drugega nisem naredil, kot da sem se zahvalil Bogu. Za nas ni poskrbel nihče drug kot naš nebeški Oče.” Predstavljajmo si, da se je Jezus na tej točki dramatično prijel za lase. Nato se je eden od učencev začel smejati. Nazadnje so se smejali vsi v čolnu, vključno z Jezusom. “Vi ste res Izraelci, kot piše v Pismih. Celo Mojzes je bil na koncu svojih moči, ko je rekel: ‘Toda Gospod vam do tega dne ni dal srca, da bi umeli, oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali’ (5 Mz 29,3). Zakaj bi meni moralo biti z vami kaj lažje? Toda za vas obstaja upanje, ker imate odločilno prednost. Ste namreč v istem čolnu kot jaz. Skupaj se bomo še naprej urili v tem, kako se zanašati na nebeškega Očeta. On skrbi za nas.”

Simon Krautschick

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022