Številni oboroženi spopadi niso ravno v prid ugledu Svetega pisma in slabo vplivajo na razumevanje Boga pri mnogih ljudeh. Kako lahko Bog ljubezni dopušča takšne spopade, jih celo odobrava in zapoveduje? Iskreno priznam, da tudi mene motijo nekateri opisi, a morda nam lahko današnje svetopisemsko besedilo pomaga, da jih bolje razumemo.

Po dolgih letih vojskovanja so Izraelci končno našli svoje mesto in bi se lahko sprostili, toda Bog je namenoma pustil nekaj težavnih področij. Zdi se, da želi Bog ljudem jasno povedati, da življenje na padli zemlji nikoli ne bo potekalo brez boja. Ker je tako, mu je pomembno, da ne postanemo leni in se ne pustimo prelisičiti.

Hvaležen sem, da mi danes ni treba braniti nobenega območja, toda moje življenje (življenje vere) je vseeno vsak dan na udaru: najrazličnejše stvari me poskušajo počasi in po malem, tako rekoč neopazno, oddaljiti od Boga. To je danes, ko se ne soočam z do zob oboroženimi vojaki, veliko lažje. Boj s sovražnikom, ki ga ne vidimo, je veliko težji, vendar je lahko prav tako smrtonosen.

Ne trdim, da so zaradi tega svetopisemske vojne manj krvave, toda morda nas lahko prepričajo o resnosti in razsežnosti bitke, v kateri se spopadamo danes. Takrat so jo utelešali vidni sovražniki, katerih cilj je bilo ubijanje. Danes bitka ni nič manj pomembna, vendar je za nas običajno manj otipljiva.

Naša zmaga je bila dosežena po Jagnjetovi krvi; to je bila kruta in mučna smrt, s katero je bil zadovoljen le Božji sovražnik. Vendar je s tem že pred približno 2000 leti bil določen končni izid spopada med dobrim in zlom. Čeprav se nam ni treba ničesar bati, ne smemo postati leni. Hvala ti, Bog, ker si z nami v tej bitki!

Alexander K.

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Prevod dela: Andachtsbuch 2022