18. oktober
Je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja.
Pridigar 3,4
V naši majhni vasi je bilo v navadi, da so gasilci v svojih uniformah nesli nedavno umrle do groba. Žalujoči so jokali, ko so se poslavljali od svojih bližnjih. Toda že čez nekaj časa ste iste ljudi našli v gostilni na pogostitvi po pogrebu. Ljudje so se spominjali lepih, pogosto smešnih doživetij, ki so jih imeli s pokojnikom, in žalost, ki so jo nedavno občutili, je v tistih trenutkih preglasil smeh.
Živimo v svetu nasprotij. Dogodki in razmere v življenju ljudi so zelo različni in nenehno nihamo sem ter tja med različnimi stvarmi in okoliščinami. Neprestano se spreminjamo, nenehno se vzpenjamo in spuščamo iz ene skrajnosti v drugo.
Te stvari se pogosto dogajajo druga za drugo – najprej jok, nato smeh, najprej žalovanje, nato ples. Ugotovil sem, da lahko te zelo različne občutke občutim celo hkrati.
Pred nekaj leti so mi diagnosticirali kronično bolezen živcev. Od takrat lahko hodim le nekaj korakov in se ukvarjam predvsem z lajšanjem bolečin. Lahko pa se vozim z e-kolesom, saj moja teža ni toliko na bolečih stopalih, temveč na zadnjici.
In tako z ženo kolesarim po gorah Odenwalda in uživam v pokrajini, v čudovitem Božjem stvarstvu. Vdihavava svež zrak brezovega gozda in uživava v čudovitih razgledih na prelepo hribovito pokrajino. Vse to doživljam, čeprav istočasno čutim bolečine v nogah. Ni mi treba čakati, da bolečina mine. Čas žalovanja in joka se pri meni prekriva s časom smeha in ”plesa” – da, zame je kot ples, ko kolesarim gor in dol po gorah.
”Vse ima svoj čas,” pravi modri Salomon (Prd 3,1 EKU). To velja tudi takrat, ko se hkrati pojavijo tako različni občutki, kot sta jok in smeh.
Roland Nickel
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022