17. julij
Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.
Pismo Efežanom 2,8.9
Adrian je bil ob rojstvu rahlo prizadet zaradi pomanjkanja kisika. Pri treh letih so ga dali v stalno oskrbo nekemu paru, ker ga je urad za mladino zaradi zanemarjanja odvzel staršem. Rejnica je predano skrbela za “svojega” sina in ga spodbujala, kjer koli in kakor koli je mogla. Neka učiteljica je to neutrudno prizadevanje komentirala z besedami: “Zagotovo bo šla v nebesa!”
Ta stavek je bil mišljen dobronamerno, vendar se za njim skriva splošno prepričanje, da pridemo v nebesa, če naredimo kaj posebnega za bližnje. Pavel v svojih pismih odločno nasprotuje tako imenovani pravičnosti po delih: “Opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu” (Rim 3,24).
Kljub temu spoznanju se včasih skozi zadnja vrata prikrade misel, da moramo prispevati k svojemu odrešenju. Počutimo se preveč pomanjkljive in mislimo, da nas Bog ne more več sprejeti ali ljubiti, ker vedno znova delamo iste napake, ki bi jih morali že zdavnaj premagati. Naj bo to jeza do drugih ljudi, nestrpnost, vedenje “vsevedneža”, besedno omalovaževanje kolegov, uživanje sladkarij do skrajnih meja, večurno brskanje po internetu, govorjenje o drugih (ne na dobronameren način) … Vsakdo lahko na ta seznam doda, kar želi.
Ali me Bog še vedno prenaša, ko vedno znova prihajam k njemu in ga prosim za odpuščanje? Ali kdaj mislite tako? Sveto pismo govori o milosti, zato lahko trdno zaupamo, da je Jezusova žrtev zadostna tudi za povratne prestopnike. Bog nas ljubi kljub našim napakam in nepopolnostim. Danes z veseljem ostanimo ob njem in hvaležno sprejmimo njegov dar odrešenja.
Damaris Zaiser
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022