Berlinski časopis je poročal, da je bil kirurg August Bier gost pri nekem berlinskem bankirju. Tam so jedli ribe in med živahnim pogovorom se je ribja kost znašla v gostiteljevem sapniku. Bankir je bil v nevarnosti, da se bo zadušil. Bier mu je spretno izvlekel kost iz sapnika. Ko si je bankir spet opomogel, je rekel: “To je bil zdravniški poseg, kar seveda ni zastonj. Koliko sem vam dolžen?” Bier je z nasmehom odgovoril: “Če že vztrajate, vam predlagam, da mi plačate tretjino tega, kar ste mi hoteli dati, ko je bila kost še v vašem sapniku.”

Ko je človekovo življenje v nevarnosti ali kako drugače v veliki stiski, mnogi ljudje molijo, nekateri se celo zaobljubijo, kakor se je Jakob v uvodnem besedilu. Da, če nam Bog pomaga iz težav, bi moral biti tudi naš Bog. Toda ali lahko izpolnimo svoje obljube in zaobljube? Žal se zdi, da ne vedno. Čeprav je Bog odgovoril na naše molitve in smo izkusili njegovo moč, nam večkrat ne uspe izpolniti svojih obljub. Zato nas Bog v svoji besedi opozarja, naj bomo pri takih obljubah zelo previdni. To ne velja le za naše versko življenje, temveč tudi za naše medosebne odnose. Tudi tu ima zaobljuba ali obljuba zelo velik pomen. Čeprav se dve besedi “ljubim te” na prvi pogled zdita preprosti, ju ne smemo izreči zlahka.

V Pregovorih 20,25 piše, da je za ljudi past, če dajejo zaobljube nepremišljeno in o njih razmišljajo šele potem, ko so jih dali. Naj nam Bog da modrost pri tem, kar govorimo in obljubljamo!

Klaus Schulz

Iskrenim pripravlja uspeh, ščit je tem, ki hodijo v popolnosti. Takó pazi na steze pravice, varuje pot svojih zvestih. Tedaj boš razumel pravičnost in pravico, poštenost in sleherno dobro pot. Kajti modrost pride v tvoje srce, spoznanje bo všeč tvoji duši. (Prg 2,7–10)

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022