16.marec
Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: ”Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?”
Evangelij po Janezu 9,1.2
Pa sem se ujel, in to dvakrat! Kako pogosto se zalotim, da mislim, da so razjasnjene okoliščine pomembnejše od sočutja, tako kot učenci v uvodnem svetopisemskem besedilu! Tudi meni je ta miselni vzorec znan: kjer je bolezen, je najbrž tudi krivda v ozadju. Ker se je človek rodil slep, bolezen ne more biti kazen za njegove grehe, zato je to vprašanje neizgovorjena obtožba njegovih staršev. Poleg tega lahko načelo, ki stoji za tem, preberem celo v desetih zapovedih: “Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo” (2 Mz 20,5).
Zato učencem ne morem ničesar očitati. Toda imam nekaj vprašanj. Ali naj verjamem, da Bog kaznuje ljudi zaradi njihovih prestopkov ali prestopkov njihovih staršev? Ali naj sploh verjamem, da Bog namerno škoduje ljudem? Ali pa je mogoče, da določena oseba ni dovolj molila ali verjela ali da nosi skrito krivdo? Ne, ničesar od tega ne morem in nočem verjeti!
Jezusov odgovor na vprašanje učencev je naravnost čudovit: “Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela” (Jn 9,3). Jezus jasno pokaže, da načelo “krivda = usoda” v takšni obliki ne obstaja. Vendar tudi življenje z Bogom ne zagotavlja zaščite pred vsemi napadi hudega. Jezus nam zato obljublja, da bo z nami tudi v našem najglobljem trpljenju in bo deloval po nas. Pomagati, ozdravljati, nositi – to so Božja dobra dela, ki bi morala postati še posebej očitna v težkih razmerah. To je tudi odgovor na nekatera moja vprašanja, čeprav ne na vsa.
Predvsem bi rad vedel, zakaj Bog ne posreduje pogosteje in ne ustavi zla. Toda kdo naj bi določil, kje bi bilo Božje posredovanje primerno? Na to ne najdem odgovora, razen tega, da nam je Bog dal svobodo samostojnega delovanja, njegovo posredovanje pa bi okrnilo našo svobodo. Zadostovati bi nam morala gotovost, da nas Bog vedno podpira, tudi ali še posebej takrat, kadar nam ne gre dobro.
Andre Zander
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022