Krščanske praznike dolgujemo stoletjem, ko ljudje še niso mogli brati svojega Svetega pisma, ker ga niso imeli. Pomembna Božja dejanja za naše odrešenje so bila prikazana v letnih praznikih. Ti so ljudi nekoč in danes spominjali na Božja odrešilna dejanja. Ponavljanje ni le mati modrosti, temveč tudi plodna podlaga za vero. Ko je bila v 19. stoletju ustanovljena Krščanska adventistična cerkev, je lahko vsak vernik bral svoje Sveto pismo in pustil, da mu je Božja beseda govorila neposredno. Zato nimamo izvirne tradicije praznovanja krščanskih praznikov. Vendar pa nas lahko prazniki spodbudijo, da odpremo Sveto pismo in preberemo, kaj je Bog naredil za nas.

V evangelijih je Gospodov odhod v nebesa le na kratko omenjen. Zdi se, da je Jezusov odhod z naše zemlje med dogodki velike noči in binkošti vreden le postranske omembe. Praznik Gospodovega vnebohoda je delovni dan in je zato veliko manj vabljiv za bogoslužje in pobožnost kot oba velika praznika, ki padeta na konec tedna. In vendar je prav dan vnebohoda tisti, ki kaže na odločilen element krščanske vere.

Naš Gospod je več kot le ustanovitelj religije, katerega spomin spoštljivo negujemo. Naša vera je več kot to, kar izražamo v mislih, pridigah, knjigah in pogovorih. Cerkev je več kot to, kar organizirajo predani ljudje.

Bistvo naše vere je to, da je Jezus živ! Prav zdaj ga v nebesih in na zemlji častimo kot Boga in slavimo kot Odrešenika. Posega v naše življenje in ima odprta ušesa za naše skrbi. Z zaupanjem se lahko obrnemo nanj in smo prepričani o njegovi naklonjenosti. Pomagal nam bo ob pravem času.

Pismo Hebrejcem to opisuje tako: ”Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina” (Heb 4,14).

Simon Krautschick

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022