Učenci niso mogli verjeti. Ali je učitelj goljufal? V vročo pečico je dal dva plastična kozarca. Po dobre četrt ure ju je vzel ven: eden je bil le še gruda plastike, medtem ko je bil drugi popolnoma cel. Kako je bilo to mogoče? Učenci niso vedeli, da je učitelj, preden je oba kozarca dal v pečico, z vodo napolnil kozarec, ki se ni stopil.

Ta anekdota me je spomnila na peč povsem drugačne velikosti, ki je stala nedaleč od Babilona v dolini Dura. Po ukazu kralja Nebukadnezarja naj bi v to peč vrgli vse, ki ne bodo hoteli moliti kraljevega zlatega kipa, visokega več kot 30 metrov. Morda si je kralj želel postaviti spomenik, da bi pokazal svojo slavo.

Kakor koli že, trije mladeniči so stali, medtem ko so uradniki, poveljniki, svetovalci in sodniki ob zvokih glasbil padli na kolena pred kipom. Ko so jih privedli k jeznemu kralju, so trije prijatelji rekli: “Če nas naš Bog, ki ga častimo, more osvoboditi, nas bo rešil tudi iz goreče, ognjene peči in iz tvoje roke, o kralj. Pa čeprav ne, vedi, o kralj, da ne bomo častili tvojih bogov in ne bomo molili zlate podobe, ki si jo postavil” (Dan 3,17.18).

Bog jih je osvobodil. Medtem ko so kurjače ubili plameni, so trije Judje čez nekaj časa prišli ven brez ožganih oblačil. Niti dišali niso po dimu! Kaj je rešitev uganke? Skriva se v četrtem človeku, ki se jim je pridružil v ognjeni peči in za katerega je kralj dejal, da je bil videti kot sin bogov!

Nimamo zagotovila, da bo Bog vedno posredoval na čudežen način, kar so priznali tudi trije mladeniči. Toda četrti mož v ognjeni peči, sam Božji Sin, nas nikoli ne bo zapustil – niti v največji preizkušnji, ko gre za življenje ali smrt. Ob koncu časa, ko bo vse v plamenih, bo – kot voda v plastičnem kozarcu – rešil vse, ki mu zaupajo in so mu dovolili, da živi v njih, saj je On voda življenja!

Elí Diez-Prida

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022