Z gumijastimi škornji na nogah smo se odpravili na sprehod po plaži. Morski valovi so silovito udarjajo ob kopno. Najin sin se je takoj zapodil v valove in njegovi škornji so bili kmalu polni. Hčerka pa je ravnala popolnoma drugače. Bilo jo je strah in želela je, da se čim prej umaknemo vodi.

Dejstva so bila enaka za oba – mogočni valovi, ki se zaletavajo v pesek – njuna ocena te izkušnje pa je bila popolnoma nasprotna. Sin je v razpenjenih valovih iskal pustolovščino, hčerka pa je potrebovala varnost na kopnem.

Podobno je bilo z Jezusovim križanjem. Vsi so videli, kaj se je zgodilo na Golgoti. To so bila dejstva. Vendar pa se je vrednotenje teh dejstev od osebe do osebe zelo razlikovalo. Stotnik je bil globoko pretresen in prepričan, da je Jezus “res Božji Sin”. Drugi pa so celoten dogodek ocenjevali povsem drugače: “Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: ‘/…/ Reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s križa!'” (v. 39.40)

Ta napetost se je ohranila vse do danes. Sveto pismo lahko bere vsakdo. Dejstva so na razpolago vsakomur – Jezusovo pridiganje, številna ozdravljenja in čudeži, srečanja z različnimi ljudmi, razprave s teologi in nazadnje dogodki na križu. Čeprav so ta poročila jasna in razločna, Jezusa kot osebo ocenjujemo na različne načine. Za nekatere ljudi je bil sanjač, v najboljšem primeru dober človek. Za druge je bil resnično Božji Sin, Odrešenik tega sveta, kot so pričali rimski stotnik in njegovi možje.

Navsezadnje je od vsakega posameznika odvisno, kako se bo odločil in kako se bo opredelil glede Jezusa. Stotnik in njegovi vojaki so bili prepričani. Posnemajmo njihov zgled!

Roland Nickel

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022