Moški pri grobovih je prestrašil veliko ljudi. Zaradi duhov, ki so ga obsedli, je bil nepredvidljiv, nevaren, grob in sovražen. Nihče ga ni mogel ukrotiti ali umiriti, demoni so ga mučili dan in noč, ga preganjali in spravljali ob pamet. Morda so včasih prišli otroci, da bi preizkusili svoj pogum. Toda nihče ni dejansko videl tega ubogega, zasužnjenega človeka; nihče se mu ni približal.

Ko je Jezus s čolnom prišel do tega kraja, je bil verjetno že večer. V polmraku je mož tekel proti njemu; gnali so ga demoni. V takšnem prizoru se ne bi rada znašla. Jezus ni pobegnil ali se umaknil, ampak se je soočil z okoliščinami. Po njegovi besedi je bil človek osvobojen, kar pa ni bilo brez posledic. Jezus je pretrpel kolateralno škodo (čreda prašičev) in škodo svojemu ugledu (vaščani so želeli, da odide), da bi se približal temu človeku, ga ozdravil in osvobodil.

Ob tem prizoru se mi porajata dve vprašanji. S kakšnimi ovirami se srečujemo, ko gre za srečanje z ljudmi, katerim običajno ne bi upali pristopiti, ker se ob njih počutimo nelagodno? Ali se bojimo kolateralne škode (neprijetnih okoliščin, ki bi prišle s tem) ali škode svojemu slovesu (pripombe tipa: “Ne mi reči, da se družiš z njim!”)? Jezus nam pokaže, da mu je srečanje z ljudmi in njihovo odrešenje na prvem mestu.

Ali pa pogled z druge strani: Katere svoje plati skrivaš, za katere meniš, da so tako nedotakljive, da jih nihče ne bi mogel prenesti? Jezusa namreč ne odvrnejo niti naše najtemnejše lastnosti, ampak nam želi pomagati. On nas želi in nas lahko osvobodi ter nas lahko naredi celovite.

Zato zberimo pogum in Jezusu pokažimo svoje najtemnejše plati ter mu dovolimo, da jih osvetli.

Jessica Schultka

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022